Praviloma jih redimo za jajca in meso. A najdejo so tudi takšni, ki se na kokoši tako navežejo, da jih ne bi mogli zaklati in pojesti. Med takšnimi je tudi Mojca Pintarič iz Doblič pri Črnomlju. Njene kokoši namreč poginejo naravne smrti, torej od starosti, vsaka izguba pa jo močno prizadene.
mbj
Mojca si ne more kaj, da ne bi kokoši, ko jih hrani, tudi ogovorila in pobožala.
Mojca ni rejka z dolgim stažem. Šele pred petimi leti je začela rediti nesnice, ker si je zaželela, da bi jedli domača jajca. »Nekega dne pa sem prebrala članek o štajerski sorti kokoši, češ da gre za avtohtono slovensko sorto. Šla sem jih iskat h gospodu iz okolice Žužemberka in bila sem presenečena nad toliko različnimi sortami teh domačih živali. A hkrati tudi navdušena, saj sem poleg štajerk, ki so dobre nesnice, vzela tudi italijanko in kokoš, ki nese jajca z zeleno lupino,« pripoveduje Mojca, ki ima zdaj v kurniku sedem sort kokoši.
mbj, Dolenjski list
Pintaričevi perjadi se godi zelo lepo
Z njimi se pogovarja
Mojca kokošim ne vrže zgolj hrane in zvečer pobere njihovih jajc, ampak se z njimi pogovarja, opazuje njihovo obnašanje in jim da čutiti, kako dobrodošle so pri njej. Tako je ugotovila tudi, da so kokoši izredno pametne in zelo materinske.
A če bi človek zvečer pogledal v košarico z jajci, bi imel občutek, kot da je pri Pintaričevih vsak dan velika noč in da vsak dan delajo pirhe. Skupaj se namreč znajdejo jajca z belo, temno in svetlo rdečo, zeleno in turkizno lupino.
Barvna jajca
mbj
To niso velikonočni pirhi. Takšna pisana jajca nesejo Pintaričeve kokoši.
Kokoši sorte francoski marans nesejo rdeča jajca, navadna aurokana zelena ter francoska aurokana svetlo turkizna. Vendar se jajca razlikujejo le po zunanjosti, medtem ko sta rumenjak in beljak po barvi in okusu pri vseh enaka. Kot zatrdi Mojca, na barvo ne vpliva hrana ali morda kakšni dodatki, saj jih ona ne uporablja. Kokoši živijo namreč skupaj in jedo enako, torej domačo hrano.
Stari ljudje so rekli: jajce ubij in ga daj na ponev, na kateri sta dve žlici razbeljene masti.
»Aurokana izhaja iz južne Amerike in je bolj občutljiva na zimo. Kokoši sorte ruski orloff, ki jih imam letos prvič, pa so na mraz manj občutljive, tako da manj nesejo poleti in več pozimi. Sicer pa so že stare ženske rekle, da moramo dati kokošim, ko je bolj hladno vreme, zjutraj toplo vodo in kuhano hrano, pa nas nagradijo z večjo nesnostjo,« pove Mojca, ki daje vtis, da se reja kokoši pri njej ne bo končala s sedmimi sortami. Izbire ima še veliko, saj naj bi v Sloveniji živelo vsaj okrog 100 sort teh domačih živali.
Gotovo pa bo pri reji s pridom uporabljala nasvete starih gospodinj. A ne zgolj pri reji, ampak tudi pri uporabi jajc. Ne nazadnje, koliko ljudi sploh še ve, kako se pečejo jajca? Stari ljudje so rekli: jajce ubij in ga daj na ponev, na kateri sta dve žlici razbeljene masti.
mbj, Dolenjski list
