Predsednik sveta UKC Ljubljana Tomaž Glažar je pojasnil, da je poslovanje največje slovenske bolnišnice v zadnje pol leta najbolj bremenila poraba materiala, stroški storitev in porast stroškov dela. Izpostavil je, da je v zdravstvenem sistemu količina sredstev omejena in za potrebe UKC velikokrat premajhna.
Vodstvu so člani sveta naložili, da pripravi dolgoročno strategijo razvoja zavoda. Dali so jim dobrega pol leta, da bo pripravljen vsaj osnutek. Glažar je poudaril, da bo to zahteven dokument, ki bo pomemben za celotno zdravstvo v Sloveniji.
Ob vseh razlogih so vsi trije predstavniki klinik poudarili tudi, da programe zdravljenja skušajo ves čas izboljševati z raznovrstnimi inovacijami, za kar prav tako potrebujejo določena sredstva.
Generalni direktor UKC Andraž Kopač je presežek dohodkov nad prihodki poleg že navedenih razlogov pripisal tudi dragim zdravilom in dejal, da morajo v UKC nujno delati v tej smeri, da z ministrstvom za zdravje dosežejo ravnovesje.
Ena od treh klinik, ki so ustvarile največ izgube, je pediatrična klinika. Kot je na novinarski konferenci pojasnil njen strokovni direktor Rajko Kenda, dobijo premalo sredstev glede na opravljeno delo. Kot primer je izpostavil, da vsako leto sprejmejo približno 12.500 otrok, plačanih pa dobijo le 10.000.
Da opravijo več dela kot ga dobijo plačanega, sta navedla tudi strokovni direktor interne klinike Zlatko Fras ter poslovni direktor kirurške klinike Matjaž Tavčar. Na interni kliniki opravijo največ transplantacij na milijon prebivalcev na svetu, na kirurški kliniki pa se je povečalo število bolnikov s poškodbami hrbtenice, spodnjih okončin, s tretraplegijo ali paraplegijo, zdravljenje katerih je prav tako zelo drago.
