V začetku tedna so se sestali predsedniki vladnih parlamentarnih strank, ki so razpravljali tudi o delu ministra Gašperšiča. Na vrhu so se dogovorili, da bo minister najprej opravil razgovore znotraj poslanske skupine SMC, ki ga je tudi predlagala na položaj.
Kot vemo, so poslanca SMC Tilen Božič in Marko Ferluga ter predsednica SMC Izola Marisa Višnjevec Tuljak do razjasnitve okoliščin v zvezi z zamenjavami v vodstvu Luke Koper zamrznili članstvo v stranki, na kar se je predsednik SMC in vlade Miro Cerar odzval s kritičnimi besedami, da gre za težko razumljivo potezo.
Kritični tudi primorski poslanci
Poleg omenjenih poslancev pa so iz vladne koalicije do delovanja ministra zaradi spornega početja v Luki Koper kritični tudi poslanci, ki so bili izvoljeni na Primorskem. Tako tudi ena vidnejših poslank SMC, Lilijana Kozlovič, ki je bila izvoljena v Kopru, pričakuje njegova pojasnila, predvsem v povezavi z gradnjo drugega tira. Kljub vsemu vsi omenjeni trije poslanci SMC, kot trdijo, ne bodo podprli interpelacije, temveč bodo kvečjemu vzdržani. Ker pa bi za odhod ministra moralo glasovati 46 poslancev, s tem pravzaprav omogočajo ministru, da bo lažje ostal na položaju.
Poleg omenjenih je do delovanja ministra izjemno kritičen tudi Tomaž Gantar, poslanec Desusa, ki je bil izvoljen v Piranu. »Minister se v svojem resorju ni izkazal in vsaj mene bo zelo težko prepričal, da bi glasoval njemu v prid. Do njega sem zelo kritičen. S tistim, kar je napisal kot odgovor na interpelacijo in kar je potrdila vlada, me ni prepričal,« nam je dejal Gantar. Podobnega mnenja je Matjaž Nemec iz SD, ki je bil izvoljen v Novi Gorici.
Opozicija kritična
ZL kot predlagatelji interpelacije ministru očitajo zavlačevanje z izgradnjo drugega tira. »Že na zaslišanju pred nastopom funkcije je izjavil, da bo drugi tir še 40 let nepotreben. Če kot visoki uradnik ministrstva za infrastrukturo in doktor gradbeništva ni poznal podatkov, je to huda strokovna napaka. Po vsej verjetnosti pa je bila izjava samo del premišljene strategije, da ni alternative privatizaciji,« menijo v ZL. Problematizirajo tudi sam načrt izgradnje drugega tira z javno-zasebnim partnerstvom, s katerim ga je po njihovem mnenju nemogoče zgraditi. Kot so nam zaupali naši viri v NSi, ministra Gašperšiča nikakor ne mislijo podpreti. Očitajo mu nesposobnost. Tudi v SDS ministra gotovo ne bodo podprli.
Ključna podpora SMC
Tudi v koalicijskem Desusu poudarjajo, da vseh poslanskih glasov minister ne more pričakovati. V SD se bodo odločili na podlagi prihodnjega dogajanja. V preteklosti sta sicer obe stranki podprli delavce v Luki in tudi upravo ter nadzornike in s tem izrekli nestrinjanje z namerami ministra. Če bi katera od obeh strank glasovala za razrešitev, bi se možnosti za Gašperšičev odhod povečale. Bržkone pa je usoda ministra odvisna od največje koalicijske stranke, SMC. V kolikor se bodo odločili, da bodo ministra podprli, ni pričakovati, da bi lahko opozicija zbrala dovolj glasov za njegovo razrešitev. Predsednik vlade Cerar je dejal, da za zdaj minister še vedno uživa njegovo podporo.
NSi nad ministrico za zdravje
Poleg omenjene pa se očitno obeta tudi interpelacija proti ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, ki jo želi vložiti NSi. Kot glavne razloge izpostavljajo kritično stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, predvsem problem podaljševanja čakalnih vrst, pomanjkanje dialoga med socialnimi partnerji in preostalimi, sodu pa naj bi izbilo dno, da je ministrica teden dni po tragičnih dogodkih odšla na dopust. Da želi interpelacijo vložiti prav stranka NSi, ni presenetljivo, saj so z ministrico na povsem različnih konceptualnih bregovih glede zdravstva. Medtem ko ministrica zagovarja javno zdravstvo in ukinitev dopolnilnih zavarovalnic, v NSi sledijo povsem drugačnemu vzorcu, kapitalu naklonjenemu, še večjemu vdoru trga v zdravstvo.
»Dve leti praznih obljub«
Poleg petih poslancev NSi sta podporo interpelaciji napovedala tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek in samostojni poslanec Andrej Čuš. Dobovšek je navedel, da dosedanji predlogi ministrice vračajo zdravstvo 30 let v preteklost. »Čakalne vrste se daljšajo, kadrovanje je netransparentno, ni obljubljenih predlogov zdravstvenih reform, kadri bežijo v tujino. Pretekli sta dve leti praznih obljub in izgubljenih priložnosti,« je še poudaril. Kot je pojasnil Čuš, bo to storil »zaradi nedela, čakalnih dob v zdravstvu, neobvladovanja resorja in zamud pri gradnji urgentnega centra Ptuj«.
Podpisov bo očitno dovolj
V Zavezništvu Alenke Bratušek odločitve še niso sprejeli in tako še ni jasno, kako bosta glasovali poslanki te stranke. Kot nam je povedala Bratuškova, je zdravstvo za vlado Mira Cerarja to, kar so bile banke za njeno, in da se na področju zdravstva v dveh letih ni premaknilo nič. Iz odgovora je mogoče sklepati, da njene podpore ministrica ne bo uživala. Podporo interpelaciji gre pričakovati tudi s strani SDS. Njihov predstavnik za stike z javnostjo, Miro Petek, je dejal, da so pričakovali in še vedno pričakujejo, da bo odstopila sama oziroma da jo bo odstavil premier Miro Cerar. Nepovezani poslanec Zvonko Lah je dejal, da bo podpis pod interpelacijo verjetno prispeval, a da mora še videti vsebino.
Trn v peti zavarovalniškim lobijem
Medtem pa v opozicijski ZL interpelacije zoper Kolar Celarčevo ne bodo podprli. Kot so nam zaupali, je po njihovem ministrica trn v peti NSi in zavarovalniškim lobijem, ker se je obvezala, da bo ukinila dopolnilno zavarovanje. Kar podpirajo tudi v ZL, ker bi bilo, kot pravijo, tako več denarja za zdravljenje. »Hkrati bi bila nova dajatev za prebivalce s podpovprečnimi dohodki nižja od sedanje premije. NSi ministrico obtožuje, da ni izvedla reforme, toda s tem ne misli ukinitve dopolnilnega zavarovanja in ločitve javnega zdravstva od zasebnega, ampak nasprotno, vstop komercialnih zavarovalnic v obvezno zavarovanje in privatizacijo zdravstvene dejavnosti,« so še poudarili.
SMC napoveduje vložitev zakonov
Ministri za zdravje
Od leta 1990 so ministrstvo za zdravstvo vodili številni ministri:
• dr. Katja Boh - 17. 5. 1990 - 15. 1. 1992
• dr. Božidar Voljč - 16. 1. 1992 - 27. 2. 1997
• dr. Marjan Jereb - 27. 1. 1997 - 7. 6. 2000
• mag. Andrej Bručan - 8. 6. 2000 - 30. 11. 2000
• dr. Dušan Keber - 30.11.2000 - 3. 12. 2004
• mag. Andrej Bručan - 3. 12. 2004 - 10. 9. 2007
• Zofija Mazej Kukovič - 11. 9. 2007 - 21. 11. 2008
• Borut Miklavčič - 22. 11. 2008 - 7. 4. 2010
• Dorijan Marušič - 7. 4. 2010 - 10. 2. 2012
• Tomaž Gantar - 11. 2. 2012 - 11. 12. 2013
• Karl Erjavec, minister v funkciji ministra za zdravje - 12. 12. 2013 - 24. 2. 2014
• dr. Alenka Trop Skaza - 25. 2. 2014 - 15. 4. 2014
• mag. Alenka Bratušek, predsednica vlade v funkciji ministrice za zdravje - 16. 4. 2014 - 18. 9. 2014
• Milojka Kolar Celarc - 18. 9. 2014
Na ministrstvu za zdravje do uradno vložene interpelacije zadev ne bodo komentirali. Iz stranke SMC, od koder prihaja tudi ministrica, pa so pojasnili, da pričakujejo nekatera pojasnila. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je dejala, da v zakonodajni postopek prihaja obravnava temeljnih zdravstvenih zakonov, od ministrice pa pričakujejo pojasnila, kako bodo spremembe odpravljale težave v javnem zdravstvu. Ocenjuje, da potekajo velike aktivnosti na področju tega ministrstva. Prvak SD Dejan Židan je med prihodnjimi prioritetami izpostavil urgentno zmanjšanje čakalnih dob v zdravstvu. Prvak Desusa Karl Erjavec pričakuje, da bo ministrica kmalu vložila zakonodajne predloge in pospešila aktivnosti, ki po njegovih ocenah potekajo prepočasi. Za prihodnje dni so zato v koaliciji napovedali pogovor o delu in načrtih ministrice. Do interpelacije pa se tudi v Desusu do njene vložitve ne bodo opredeljevali.
Menjavajo se kot po tekočem traku
Ali bo morala ministrica za zdravje oditi, še preden bi lahko vložila predloge resnih sprememb, ki bi ogrozile privilegije marsikaterega lobija, bomo tako očitno izvedeli v prihodnjih mesecih. Njen odhod glede na hitrost menjavanja ministrov za zdravje ne bi bil posebej presenetljiv. Od leta 2004 se namreč na ministrstvu še nobenemu ministru ni uspelo obdržati na položaju skozi celoten mandat. Še vsakdo, ki je želel narediti (resne) spremembe, se je moral s položaja posloviti. Zdravstvo tako od začetka devetdesetih ni bilo deležno resne reforme, ki bi šla v korist bolnikov. Takšno stanje še kako koristi raznim lobijem, ki na ta račun kujejo dobičke in s svojo močjo vplivajo tudi na odločitve političnih strank.