Novice Svet24

Direktorji slovenskih obveščevalnih služb pogosto pristanejo v gospodarstvu. Kako ne bi, ko pa lahko tajne informacije koristijo pri obvladovanju marsikaterega posla, njihove tesne povezave z organi pregona pa so nasploh neprecenljive. Na to so mediji že večkrat namigovali, a jasno je le eno – da so posli nekaterim bolj pisani na kožo kot drugim.

V Petanovem naročju

sta

Sebastjan Selan je po odhodu z mesta direktorja Sove odšel pod okrilje imperija Bojana Petana. Postal je predsednik uprave Term Čatež pa Marine Portorož, kjer kraljuje še danes. Vodi tudi družbi M Kapital in M Naložbe. 28. julija letos pa je bil po odstopu Roka Gorjupa imenovan še na mesto predsednika uprave Dela prodaje.

V isti koš mečejo še enega nekdanjega direktorja Sove, Staneta Štembergerja. Tudi ta je svoje mesto pod soncem našel pri Petanu, sicer še preden je prišel na Sovo. Po sporu s šefom Matjažem Šinkovcem je službo dobil v DZS – v lasti Petana – in se šele pozneje, v času vlade Alenke Bratušek, vrnil kot direktor Sove. A je kmalu odletel, ko je na oblast prišla vlada Mira Cerarja.

Petan naj bi bil predčasno obveščen o hišnih preiskavah v DZS leta 2014.

Kot so takrat pisali mediji, naj bi šlo za maščevanje. Štemberger je namreč svak nesojenega ministra za notranje zadeve Bojana Dobovška, ki je poročen s Štembergerjevo sestro. Motiv za Štembergerjevo zamenjavo naj bi bilo maščevanje Dobovšku.Tako Selana kot Štembergerja so že v preteklosti opisovali kot Petanova uslužbenca, ki slednjega zalagata s tajnimi informacijami. Tako naj bi bil Petan predčasno seznanjen tudi s hišnimi preiskavami v DZS leta 2014. Omenjena uslužbenca pa naj bi Petanu služila tudi z odličnimi povezavami z organi pregona.

Lovšin in ruske investicije

STA

Tudi pri vojaških obveščevalcih so takšni, ki jim prestop v gospodarstvo ni bil pretirano težak. Andrej Lovšin, bivši vodja vojaških obveščevalcev, je s svojimi odločitvami glede investicij v Rusiji – v zadevi Čehov – na kolena spravil koprsko Intereuropo. Tožilstvo Lovšinu očita nadaljevanje kaznivega dejanja zlorabe položaja pri projektu postavitve logističnega terminala Čehov v Rusiji. Nakup zemljišč in gradnja sta Intereuropo stala več kot 140 milijonov evrov, kar jo je pahnilo na rob stečaja, nazadnje pa je terminal prodala za 45 milijonov evrov. Večina kupnine za terminal Čehov je končala v Liechtensteinu. Zemljišča je kupila od Konstantina Belousova, takratnega direktorja družbe Riko Maš, ruske hčerinske družbe podjetja Riko, ki je v rokah slovenskega poslovneža Janeza Škrabca. Ne smemo pa pozabiti, da so Lovšina skupaj z Janezom Janšo povezovali z domnevnim okoriščanjem v času transporta orožja čez Slovenijo.

Investitor v kavbojkah

Še eden od šefov obveščevalcev se je znašel med poslovneži, ki pa je ni odnesel ravno s celo kožo. Dušan Mikuš, ki ga je na mesto direktorja Sove postavila Janševa vlada, je pozneje vodil ajdovski Fructal. A spomnimo, da je bil ta slovenski ponos še leta 2000 cvetoče podjetje, samo štiri leta kasneje pa je tonil v izgubah. Prihodnost Mikuša na Fructalu se je takrat končala. Bil je razrešen.

Mikuš je poleg Fructala vodil še Varnost Kranj, je nekdanji državni sekretar in član nekaterih nadzornih svetov, zdaj pa je premoženjski svetovalec. Nazadnje se je v javnosti pojavil v času prodaje Aerodroma Ljubljana, ko je tik pred podpisom pogodbe s Fraportom na mizo vrgel namero o nakupu skrivnostnega ruskega podjetja. Šlo naj bi za družbo Asset Management Corporation, ki pa, zanimivo, že v času ponudbe za nakup letališča ni imela delujoče spletne strani, na njej ni bilo mogoče najti nikakršnih kontaktov, razbrati je bilo mogoče le, da imajo radi kavbojke in kratke majice. No, ob obisku te spletne strani danes se na ekranu prikaže napis: »Ta stran ni na voljo.«

Aerodrom Ljubljana