Člani Moto kluba Rak vedo, kako pomembna je kakovostna rehabilitacija ponesrečencev v prometnih nezgodah, zato so letos spomladi začeli prav posebno humanitarno akcijo. Zbrani denar so minulo soboto predali predstavnikom Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča. Denar je namenjen za nakup prostostoječega ročnega ergometra – teratrainerja.
KARAVANA PROTI LJUBLJANI
Že v soboto dopoldne se je okoli 50 motoristov iz raškega in okoliških motoklubov zbralo na Celinah pri Raki, kjer ima Moto klub Rak klubsko hišo. Karavana se je nato podala proti prestolnici, kjer so se jim pridružili tudi motoristi z drugih koncev države, in skupaj so predstavnikom Soče predali simbolični ček. Ta humanitarna akcija namreč ni bila zgolj lokalna, potekala je na območju celotne države, podprla pa jo je tudi Zveza moto klubov Slovenije.
»Rehabilitacija težje poškodovanih udeležencev v prometu zahteva dolgotrajno zdravljenje, pri katerem nastanejo visoki stroški,« je pojasnil Janez Mede iz MK Rak in dodal, da to ni njihova prva tovrstna akcija: »Lani smo zbirali igrače in denar za pediatrično bolnišnico v Osijeku, saj smo pobrateni z njihovim motoklubom. Zbrali smo toliko igrač, da smo jih potem podarili še vrtcem v Osijeku, Vukovarju in Đakovu ter centru za avtistične otroke v Osijeku.«
V NESREČI IZGUBIL NOGO
Črna statistika: v prvi polovici leta je na cestah umrlo kar 71 ljudi, med njimi je bilo 14 motoristov, 15 pešcev in šest kolesarjev.
Mede je pojasnil, da so se za pomoč Soči odločili tudi zato, ker se je lani ponesrečil njihov motoristični prijatelj Simon Turk iz Novega mesta. Ko so spremljali njegovo okrevanje, so spoznali, kako pomembni so terapevtski pripomočki. »Čeprav sem imel nesrečo, me še vedno vleče na motor. Zdaj še nimam svojega, a ga bom zagotovo spet nabavil,« nam je povedal Turk in opisal, kaj se je zgodilo lanskega 13. junija.
Z motorjem se je peljal po lokalni cesti čez vas Zaloke. »Nasproti mi je pripeljal avtomobil s prikolico, ki je sekal ovinek. Prišel je na moj pas, avtu sem se izognil, prikolici pa ne. Takrat mi je odtrgalo nogo nad gležnjem.« Sledilo je zdravljenje na travmatološkem oddelku, potem je moral za mesec in pol še na rehabilitacijo v Sočo. »Tam te naučijo, kako živeti s posledicami poškodbe. Gre tudi za čisto rutinske reči: kako obuti nogavice, kako si zavezati čevelj, pokažejo ti, kako se boš najlažje oprhal. Tam dobiš osnove, da lahko normalno živiš.«