»Prišlo je do pregretja sena na sušilni napravi. Že nekaj dni prej se mi je zdelo, da nekaj voham, šel sem tja, s strojem izkopal kakšna dva metra globoko luknjo, a ni bilo nič posebnega,« je pojasnil Petrin tast Brane in dodal, da imajo sušilno napravo že 12 let in se jim kaj podobnega še ni zgodilo.
ŽARIŠČE POŽARA
»Kritičen je bil prvi sloj sena v sušilnici, ta je bil malo bolj 'frišen'. Tisto seno smo kosili sredi maja, ko je bilo bolj slabo vreme. Potem smo še dolagali prvo košnjo. Očitno se je okoli presušilo, na sredini, kjer je bilo težje, bolj zbito, pa je nastalo žarišče požara,« situacijo dan pozneje analizira Dular, ki je nadvse vesel, da se je vse skupaj končalo, kakor se je. Zaveda se namreč, da je prav malo manjkalo, da bi v sušilnici, kamor ventilator vpihuje zrak, zagorelo kot bakla, ostrešja objekta zagotovo ne bi mogli rešiti, vprašanje je tudi, kaj bi se zgodilo s strojem za nalaganje sena in ventilatorjem, ki nista ravno poceni.
PETRA POKLICALA GASILCE
»Še v četrtek zvečer sem iz enega dela sušilnice v drugega prelagal seno, sploh slutil nisem, da bi bilo kaj narobe. Veste, tukaj večkrat prinese kakšne vonjave po dimu iz bližnjega objekta Novolesa, pa tudi silaža diši. V petek zjutraj je k sreči Petra zavohala dim, ona je poklicala gasilce.«
MONOKSID
Gasilci GRC Novo mesto in PGD Vavta vas ter Dolenja Straža so ukrotili ogenj, ki se je ob tistem, ko so začeli premetavati seno, prebudil iz tlečega v goreče stanje. S posebno napravo so ugotovili, da se je sproščal tudi monoksid, zato so bili še toliko previdnejši. Zaradi vdihavanja dima so reševalci nujne medicinske pomoči ZD Novo mesto preventivno pregledali eno osebo.
Iz objekta dimenzij 10 x 20 metrov so gasilci s pomočjo domačinov speljali okoli 600 kubičnih metrov sena in ga odložili na bližnjem travniku. To se je vnelo še naslednji dan, tako da so bili gasilci na delu tudi v soboto. Ogenj je uničil še les, na katerem je bilo seno.
»Na sušilni je bilo okoli 70 odstotkov prve košnje, kakšnih deset dni smo ga vozili tja. Takrat smo pokosili 20 hektarjev travnikov. Zdaj bomo kmalu začeli kositi otavo, bomo videli, koliko je bo, a se bomo že nekako znašli,« na koncu optimistično reče Dular.
Dularjeva kmetija v Vavti vasi ima dolgo tradicijo, Brane Dular je že deseti gospodar na njej. Obdelujejo okoli 85 hektarjev kmetijskih zemljišč in imajo 27 hektarjev gozda. Pri hiši je 120 glav govedi, od tega 70 krav, preostalo so plemenske telice.
