Pešfolk združuje skupino uglednih meščanov, ki si prizadevajo, da bi mesto dobilo povezano mrežo pešpoti in da bi njihovi someščani nepotrebno prevažanje z avtomobili nadomestili s pešačenjem.
MREŽA SPREHAJALNIH POTI
Po dobrem letu, odkar so se prvič zbrali ustanovitelji neformalnega združenja za novomeške sprehajalne poti Pešfolk, so svoje delovanje in predloge predstavili tudi širši javnosti.
Člani Pešfolka vidijo priložnost, da se spet kaj premakne, saj so se sprehajalne poti znova znašle v mestnem proračunu.
Akademska slikarka in grafičarka Nataša Mirtič, krajinski arhitekt in vodja območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Mitja Simič, raziskovalec in skladatelj dr. Marijan Dović, arhitekt in pred dobrim desetletjem avtor številnih novomeških pešpoti Tomaž Levičar, profesor filozofije in mestni svetnik Uroš Lubej ter Luka Rems, avtor spletne strani ZA Novo mesto in predlagatelj sprehajalne poti od mlina do mlina, so ustanovni člani civilne iniciative, ki se zavzema, da bi Novo mesto, med drugim tudi v skladu z veljavnim ureditvenim načrtom iz leta 2004, dobilo mrežo sprehajalnih poti, ki bi povezovale različne dele mesta in sprehajalca vodile tako do zgodovinskih in turistično zanimivih točk kot mu omogočile sprehod po najlepših delih mesta, ki ga bogatijo dva večja mestna gozdova in predvsem reka Krka s sprehajalcem namenjenima mostovoma oziroma brvema in jezovoma ob nekdanjem Seidlovem mlinu in žagi.
PROBLEM SO POTI OB KRKI
Uroš Lubej, novomeški mestni svetnik: »Novo mesto je eno najbolj onesnaženih mest v Sloveniji, k onesnaženju pa največ prispeva prav avtomobilski promet.«
Na pogovornem večeru so člani Pešfolka temeljito opisali stanje sprehajalnih poti v mestu, ki jih sicer ni tako malo, a med sabo niso povezane, kar je težava predvsem pri sprehajalnih poteh ob Krki, ki bi lahko povezale Cegelnico z Ločno, a so na odseku med Loko oziroma Župančičevim sprehajališčem in tako imenovanim parkom Evropske unije na več mestih prekinjene, saj so si lastniki zemljišč ob Krki uzurpirali tudi tisti del, ki je po zakonu javno dobro, oziroma bi morali lastniki po zakonih ob vodi omogočiti prost prehod.
NA TERENU SPREMEMB ŠE NI
Urejanje in gradnja novih sprehajalnih poti sta pod vodstvom tedanjega uslužbenca novomeške občine in člana Pešfolka, arhitekta Tomaža Levičarja, zelo intenzivno potekala sredi prvega desetletja tretjega tisočletja, ko je bila z omenjenim ureditvenim načrtom vzpostavljena tudi zakonska podlaga za dokončno ureditev, a je to s prihodom župana Muhiča na oblast povsem zamrlo. Člani Pešfolka zdaj vidijo priložnost, da se spet kaj premakne, saj so se sprehajalne poti letos znova znašle v proračunu Mestne občine Novo mesto, čeprav na terenu še ni vidnih sprememb.
