Predpisala je obvezne meritve in najvišje dovoljene izpuste tudi za štedilnike, lončene peči in odprte kamine na drva. V neustrezne peči bo poslej treba vgraditi filtre ali jih ugasniti.
Lastnikom štedilnikov, odprtih kaminov in lončenih peči na drva doslej ni bilo treba odpirati vrat dimnikarjem in plačevati pregledov oziroma meritev izpustov iz teh naprav, kaj šele, da bi morali peči sanirati ali odstraniti. Včeraj pa je vlada na predlog ministrstva za okolje in prostor s spremembami uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav ukinila to olajšavo in tudi za najosnovnejše enosobne peči na trdno gorivo uvedla obvezne redne meritve.
Še nejasnosti glede meritev
"Izvajanje meritev in posledično morebiti potrebna prilagoditev enosobne kurilne naprave mejnim vrednostim emisij – na primer z vgradnjo filtra – bosta pozitivno vplivala na kakovost zraka predvsem na degradiranih območjih zaradi onesnaženosti zraka z delci PM10, ki so razglašena v mestnih občinah Celje, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana ter v Zasavju," so dodatno obremenitev gospodinjstev utemeljili na okoljskem ministrstvu.
Inšpekcijske službe bodo na predlog dimnikarja prepovedale uporabo vsake kurilne naprave, katere izpustov ne bo mogoče prilagoditi predpisanim zahtevam. Vendar bodo dimnikarji meritve začeli izvajati šele po sprejetju posebne metodologije izvajanja meritev na sobnih pečeh. Izdelali naj bi jo najkasneje prihodnje leto, so še napovedali na minstrstvu.
Bodo obiski dimnikarjev zdaj še dražji?
Problem nastopi, ker v odprt kamin ni mogoče vgraditi filtra. Tudi v lončeni peči ni mogoče izmeriti dimnih plinov, ne da bi vanjo izvrtali luknjo, opozarjajo dimnikarji. Če bi meritve izvajali, pa bi gospodinjstva zanje ob vsakem obisku dimnikarja morala odšteti celo več kot sto evrov, saj bi bila lahko cena zaradi daljšega časa meritev po opozorilih odbora pečarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije tudi nekajkrat višja kot pri meritvah oljnih ali plinskih peči, ki stanejo okoli 30 evrov.
Nelogična izjema
"Če bi v resnici šlo za nadzor prašnih delcev, bi verjetno morali meriti peč, ki redno obratuje, ker v sobi ni drugega vira ogrevanja, ne pa peči, ki ima ob sebi še drugo peč ali radiator in torej dela le občasno. Gre za različno obravnavo istega proizvoda," je opozoril predsednik sekcije za dimnikarje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Simon Dovrtel.
Povsem nelogična je za dimnikarje tudi predvidena izjema v uredbi, po kateri ljudem ne bo treba opraviti zahtevanih meritev in sanacijskih posegov, če bo kurilna naprava edini vir ogrevanja stanovanj ali bo stara več kot pol stoletja, ker je bila izdelana pred letom 1950.
"Težava je ta, da pogosto ni dovolj sredstev za menjavo kurilnih naprav, zaradi česar so subvencije Ekosklada zelo potrebne. Nemalokrat se ob menjavi kurilne naprave tudi zgodi, da stara kurilna naprava, ki je nadomeščena z novo, najde novega lastnika in ne gre na odpad oziroma v reciklažo. Za ustrezne emisije je nujno, da se starejše kurilne naprave nadomesti z novimi, stare kurilne naprave pa se reciklirajo," je že pred sprejetjem nove uredbe poudaril Dovertel.
Višje zahteve tudi za nove kurilne naprave
Trgovci bodo po novem lahko prodajali le tiste kurilne naprave na plinasto ali trdno gorivo, ki izpolnjujejo tudi predpise o najvišjih dovoljenih izpustih celotnega prahu in ogljikovega monoksida. Doslej so morali proizvajalci upoštevati zgolj zgornjo dovoljeno mejo izpustov dušikovih oksidov, in še to le pri plinskih pečeh in pečeh na tekoče gorivo. Po novem pa bodo trgovci lahko prodajali le tiste kurilne naprave na plinasto ali trdno gorivo, ki izpolnjujejo tudi predpise o najvišjih dovoljenih izpustih celotnega prahu in ogljikovega monoksida.
