Jazbec o triku, da je "bančna luknja zgolj plod domišljije"
G.G. E.R./STA
8. 7. 2016, 10.53
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je v odzivu na sredine kriminalistične preiskave v Banki Slovenije komentiral, da je očitno nekaterim uspelo, da zdaj celo pristojne inštitucije menijo, da "je bilo s slovenskimi bankami v letu 2013 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih inštitucij".
STA
Na vprašanje, ali še vedno trdi, da je bilo s postopkom ugotavljanja bančne vrzeli vse v redu, je Jazbec ob prihodu na sejo preiskovalne komisije DZ o bankah odgovoril, da so na Banki Slovenije že vse povedali.
Nato je vendarle povedal, da postopkom ne oporeka, a da je "očitno danes v Sloveniji ena velika zmeda". "Osumljen sem, da sem državi pridobil premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, torej da sem davkoplačevalcem pridobil nezakonito premoženjsko korist, danes pa me vi sprašujete o vzrokih za bančno luknjo," je ugotavljal.
Nadaljeval je, da je zato zmeden, ali se na preiskovalni komisiji pogovarjajo o tem, zakaj je nastala luknja, saj nekateri "očitno menijo, da je bilo z bankami vse v redu in sta le Banka Slovenije in on osebno kot guverner kriva za izračun kapitalske luknje".
Preiskave v zvezi s sanacijo bank
Profimedia
Kako velika je bila bančna luknja? Jazbec meni, da so ocenili pravilno.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke oziroma ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB.
Preiskava je, kot so potrdili, potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young.
Po informacijah medijev so se med preiskovanci med drugim znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt.
Po navedbah policije iz dosedanjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Zaradi takšnega ravnanja je banka po navedbah policije pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga. Za 257 milijonov evrov podrejenih obveznosti je bilo v okviru bančne sanacije izbrisanih v NLB.
Generalni državni tožilec je zavrnil Draghijeve pozive
Sredina preiskava in zaseg dokumentov na Banki Slovenije je zaskrbela Evropsko centralno banko, njen predsednik Mario Draghi pa je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju še isti dan zahteval odpravo kršitve pri nezakonitem zasegu informacij in Sloveniji v nasprotnem zagrozil s pravnimi posledicami.
Podatki ECB so namreč zaščiteni z zakonodajo EU, temeljna pogodba EU pa daje ECB posebno imuniteto. Na policiji so odgovorili, da ne Banka Slovenije ne njeno vodstvo v predkazenskem postopku ne uživajo imunitete, Fišer pa je Draghijeve pozive zavrnil.
STA
Imuniteta - da ali ne?
Draghi se v svojem pismu sklicuje na protokol o imunitetah Evropske unije, ki določa, da imajo institucije Evropske unije in njihovi zaposleni imuniteto na ozemlju držav članic. Kot je za Delo pojasnil strokovnjak za evropsko pravo Matej Avbelj; "Če bi ECB imela v Sloveniji svoje prostore in zaposlene, policija ne bio smela opravljati hišnih preiskav brez dovoljenja sodišča EU. V tem primeru pa gre za preiskovanje slovenske ustanove , ki naj bi hranila dokumente ECB."
Generalni državni tožilec Zvono Fišer pa je poudaril, da Slovenija ni del ECB, kot se poskuša prikazati. V policiji k temu dodajajo, da Banke Slovenija ne ščiti noben poseben privilegij pred izvajanjem hišnih preiskav v predkazenskem postopku.
"Predlagal bom, da Banka Slovenije preneha sodelovati s policijo"
"Zdi sem mi, da je tarča obtožb Banka Slovenija in ne tisti, ki smo jih tudi mi pomagali razkrivati," je poudaril šef Banke Slovenije, ki bo tudi zato kot guverner predlagal, da naj Banka Slovenija preneha sodelovati s policijo, "ker se ne razumemo".
"Pa ne zaradi strahu, ker lahko na vsako od navedb ali obtožb odgovorimo s podatki in dejstvi," je izpostavil.
Banka Slovenija naj bi zgolj v primeru obeh bank v likvidaciji, Faktor banki in Probanki, podala 70 ovadb in prijav. Med letoma 2008 in 2015 pa je Banka Slovenije podala skupno 20 kazenskih ovadb.
Jazbec je navedel tudi, da bi glede na intenzivnost sodelovanja Banko Slovenije s policijo pričakoval boljše rezultate pri odkrivanju bančne kriminalitete.
Profimedia
