Novice Svet24

Dvig ugleda HSE, izboljšanje korporativnega upravljanja, rešitev Termoelektrarne Trbovlje, zaprtje finančne konstrukcije Teš 6. Vse to so bile obljube Blaža Košoroka ob prevzemu mandata direktorja HSE. Kaj od tega je uresničil in ali si zasluži še en mandat, za katerega se poteguje ravno danes?

Wikipedija

Kljub obljubam o rešitvi situacije v Tešu in TET se je stanje v obeh elektrarnah pod Košorokovim vodstvom še poslabšalo.

Wikipedija

DVIG UGLEDA SKUPINE HSE

Ena od ključnih napovedi g. Košoroka je bila dvigniti ugled skupine HSE na višjo raven. Po štirih letih je skupina HSE grdi raček slovenske energetike, katere ugled je najnižji v zgodovini. V času mandata g. Košoroka je skupina HSE tudi prvič v zgodovini izgubila 1. mesto med slovenskimi energetskimi družbami v proizvodnji, saj jo je prehitela skupina GEN energija. Obseg poslovanja družba HSE se je od leta 2012, ko je mesto direktorja prevzel g. Košorok, zmanjšal za kar 48 odstotkov, poslovni rezultat pa je s 43 mio. EUR dobička padel na kar 323 mio. EUR izgube. Izguba HSE je tako velika, da je zaradi nje celotna slovenska energetika, kot dejavnost, zapadla v rdeče številke. G. Košorok je bil ob tem tudi ključni prepričevalec javnosti, da je stanje skupine HSE alarmantno in da je ta tik pred kolapsom.

IZBOLJŠANJE KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA SKUPINE HSE

Čeprav je g. Košorok skozi celoten mandat veliko govoril o korporativnem upravljanju, je ob koncu mandata jasno, da je predvsem nepoznavanje korporativnega upravljanja eden od ključnih vzrokov za katastrofalno stanje v skupini HSE. V svojem mandatu je tako g. Košorok menjal kar pet direktorjev Termoelektrarne Šoštanj in sedem članov poslovodstva družbe Premogovnik Velenje, vse v času izgradnje največjega energetskega projekta v zgodovini Slovenije – nadomestnega bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. To je verjetno tudi eden ključnih vzrokov, da se je v mandatu g. Košoroka projekt bloka 6 podražil za 130 milijonov evrov, Premogovnik Velenje pa se kljub neštetim napovedim ni uspel prestrukturirati, še več, niti pomembnejši zametki prestrukturiranja Premogovnika Velenje niso vidni.

Košorok je odprl tudi veliko front z zaposlenimi v skupini HSE. Tako je denimo čez noč ukinil nadzorne svete družb Termoelektrarna Šoštanj, Dravske elektrarne Maribor in Soške elektrarne Nova Gorica. Zaposleni so odločitev izpodbijali tudi na sodišču, ki je le-tem v velikem delu tudi ugodilo. Kljub temu g. Košorok nikoli ni ponovno vzpostavil nadzornih svetov odvisnih družb.

Veliko razburjenje je povzročilo tudi naročanje prenekaterih študij, ki so ugotavljale probleme v skupini HSE in iskale poti za naprej. Razen sporov z delavci in prenekaterega zapravljenega evra študije niso dale kakšnih oprijemljivih rezultatov. Še več, povzročile so pravo fronto spopadov z delavci skupine, ki so rezultirali v številnih stavkah in sporih. Stanje duha med delavci skupine HSE še nikoli v zgodovini ni bilo slabše kot danes.

ŠIRITEV HSE V TUJINO IN KREPITEV OBSTOJEČE MREŽE V TUJINI

Kljub visokoletečim napovedim g. Košoroka v zvezi s širitvijo HSE v tujino in združevanjem slovenskega znanja z drugimi ključnimi slovenskimi energetskimi družbami (GEN energija, Petrol …) v času mandata g. Košoroka HSE v tujini ni uspešno odprl nobenega pomembnejšega novega trga, pa tudi ni okrepil obstoječe mreže. Še več, obseg poslovanja se je v mandatu g. Košoroka izjemno zmanjšal.

ŠIRITEV NA MALOPRODAJNI TRG

Vstopa v lastništvo obstoječih družb, ki so v lasti distribucijskih družb, ni uresničil. Klub temu, da je bilo gospodarsko okolje združevanju teh družb naklonjeno in so se nekatera tudi realizirala (ECE – EG Prodaja, GEN I – Elektro Energija), HSE tu ni uspelo storiti nobenega koraka naprej. Prav neprisotnost na maloprodajnem trgu je danes eden od večjih problemov skupine HSE.

INVESTICIJE V NOVE PROIZVODNE VIRE

Na področju investicij v nove HE se v mandatu g. Košoroka ni zgodilo praktično nič. Na področju srednje Save tako v štirih letih ni uspel niti podpisati koncesijske pogodbe, kaj šele da bi se začela konkretna dela. Nove HE na rekah Muri in Soči pa so, kot kaže, le še mrtva točka na papirju, o kateri se danes niti ne govori več. Edini projekt na področju HE je prodaja večinskega deleža v družbi HE na spodnji Savi drugemu stebru GEN energiji. Le-ta se je realizirala v še danes nepojasnjenih okoliščinah in praktično čez noč. Si je pa s to prodajo g. Košorok vsekakor kupil mir pri vplivnem posavskem energetskem lobiju.

REŠITEV SITUACIJE V ZVEZI S TERMOELEKTRARNO TRBOVLJE

Ob nastopu mandata g. Košoroka je imel ta na mizi zavezujočo ponudbo ruskega oligarha Olega Burlakova za nakup deleža v TET za štiri milijone EUR z dodatnimi zavezami za vlaganje v kotel in ohranitev zaposlenih. G. Košorok je ponudbo zavrnil in napovedal mednarodni razpis za prodajo TET. Kljub napovedim HSE mednarodnega razpisa za prodajo TET ni nikoli objavil, po kakšnem letu dni pa je nad HSE obupal tudi Burlakov. Sledila je likvidacija TET, danes pa je na vidiku stečaj. Rešitve za pomembno energetsko lokacijo v Trbovljah g. Košorok nikoli ni našel, zdi se celo, da je niti ni želel najti.

REŠITEV SITUACIJE PREMOGOVNIKA VELENJE

Tudi rešitev problematike z manjšinskimi delničarji Premogovnika Velenje je bil eden izmed pomembnejših ciljev g. Košoroka ob nastopu mandata; za odkup njihovih deležev je bil tudi sam, kot generalni direktor HSE, zainteresiran. Problematiko odkupov delnic manjšinskih delničarjev so leta 2013 raziskovali tudi kriminalisti in med drugim raziskovali pritiske takratnega predsednika nadzornega sveta HSE, g. Marka Zidanška, na generalnega direktorja HSE g. Košoroka v zvezi z željo po odkupu. Več medijev je poročalo, da je bil takrat v začetku med osumljenci tudi g. Košorok, ki pa naj bi nato iz končnega seznama osumljencev izpadel. Po policijskih preiskavah je g. Košorok začel postopek dokapitalizacije PV in s tem znižanja deleža manjšinskih delničarjev. Manjšinski delničarji so še danes v sodnih postopkih s HSE.

ZAPRTJE FINANČNE KONSTRUKCIJE TEŠ 6

Tudi na tem področju se je situacija obrnila diametralno nasprotno napovedim g. Košoroka. Kljub obljubam o končnem zaprtju finančne konstrukcije za Teš 6 in zagotovitvi novih dolgoročnih virov financiranja za nove naložbe HSE se je v času mandata g. Košoroka zgodilo ravno nasprotno. Pri tem je sicer še pomembnejšo vlogo odigral leta 2014 imenovani član uprave za finance HSE, g. Stojan Nikolič, ki je takoj po nastopu mandata pristopil k problemu financiranja skupine HSE. Na presenečenje mnogih se je HSE kljub nasprotovanju Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj in komercialnih bank odločil, da bo pristopil k odplačilu dolgoročnih virov financiranja (ki so jih te banke zagotovile), kijih je želel nadomestil z novoizdanimi podjetniškimi obveznicami HSE. Za odplačilo dolgoročnega, 25-letnega posojila je HSE najel celo enoletni premostitveni kredit. Ob tem se je g. Nikolič pred začetkom izdaje obveznic okrepil z več sodelavci iz svoje bivše družbe Triglav. Izdaja obveznic je bila prava katastrofa in danes je HSE na točki, ko celotna likvidnost skupine sloni na premostitvenem posojilu. Če HSE zelo hitro ne bo zagotovil dolgoročnega vira financiranja, je zelo realna tudi unovčitev državnega poroštva v višini 440 milijonov evrov za posojilo za Teš 6. V mandatu g. Koroška se je finančna konstrukcija Teš 6 popolnoma porušila, kakšne rešitve pa žal še ni na vidiku.

Porazno ravnanje s TET

Ob nastopu mandata g. Košoroka je imel ta na mizi zavezujočo ponudbo ruskega oligarha Olega Burlakova za nakup deleža v TET za 4 mio. EUR z dodatnimi zavezami za vlaganje v kotel in ohranitev zaposlenih. G. Košorok je ponudbo zavrnil in napovedal mednarodni razpis za prodajo TET.

ZDAJ Z ROTNIKOM, ZDAJ PROTI NJEMU

Čeprav se o tem nikoli ni veliko govorilo, pa je dejstvo, da je g. Košorok na čelo HSE prišel ob močni podpori kontroverznega direktorja Teša, g. Uroša Rotnika. G. Rotnik je v času, ko sta se z g. Košorokom že sporekla, to v več intervjujih celo javno izpostavil. O veliki medsebojni naklonjenosti priča tudi dejstvo, da je g. Košorok takoj po začetku mandata na čelo Teša vrnil celotno ekipo g. Rotnika, na mesto svojega prvega svetovalca pa zaposlil enega od ključnih sodelavcev g. Rotnika v Tešu – g. Marka Tandlerja. G. Košorok je g. Rotnika celo vabil na seje NS HSE, kjer je razlagal svoj pogled na Teš 6, in to klub temu, da je takrat proti g. Rotniku že teklo več kazenskih postopkov. Ob javnem soglasju g. Košoroka je Teš tudi umaknil vse manjše tožbe, ki jih je vložil proti ekipi g. Rotnika. Začetek sporov med Košorokom in Rotnikom sovpada z začetki napadov g. Košoroka na sindikat delavcev energetike, ki ga še danes vodi g. Sevčnikar. Odnosi so se dodatno poslabšali, ko je g. Košorok leta 2014 zamenjal direktorja Teša g. Dermola. Kmalu zatem je afera, da v prostem času dela za konkurenčno podjetje, odnesla tudi prvega svetovalca g. Tandlerja. Danes sta gospoda (vsaj tako kaže) na povsem nasprotnih bregovih, g. Košorok pa danes javno obsoja poslovne prakse g. Rotnika.

Če naredimo rezime zapisanega: g. Košorok je v svojem mandatu veliko govoril, rezultati dela pa so naravnost porazni. Stanje skupine HSE in predvsem nivo korporativnega upravljanje skupine pa še nikoli v zgodovini nista bila slabša.