Novomeščani so na zadnjem razpisu za urejanje romskih naselij doživeli hladen tuš. Ostali so brez evra, čeprav so znane težave z (ne)urejanjem največjega ilegalnega romskega naselja Žabjak - Brezje. Nad ravnanjem ministrstva za gospodarstvo so začudeni tudi v Semiču, a država novih razpisov ne načrtuje.
B. B., arhiv DL
V Žabjaku bi morali najprej urediti prostorske akte in osnovno infrastrukturo.
Mestna občina Novo mesto bo zaradi odločitve ministrstva za gospodarstvo, da na zadnjem razpisu ne podpre urejanja največjega romskega naselja Žabjak, sprožila upravni spor. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal novomeški župan Gregor Macedoni, se je država s takšnim ravnanjem odločila, da bo vse težave, povezane z omenjenim ilegalnim naseljem, reševala sama.
Redek je kot predstavnik prvih sosedov Žabjaka potrdil, da lokalna skupnost teh težav ne more reševati sama, saj so zanje pristojne državne institucije.
Spomnil je, da je država že v preteklosti pri tem naredila vrsto napak in da želi zadevo urediti z enostavnim prenosom zemljišč na lokalno skupnost. »Sprašujem se, v kakšni državi živimo, če ima na svojih zemljiščih ilegalno naselje, ki ga želi skupaj s težavami prenesti na druge. Odločitev občine je zadnji dve leti povsem jasna: naselje naj prostorsko uredijo in komunalno opremijo, potem ga bo lokalna skupnost pripravljena prevzeti,« je ogorčenje Novomeščanov predstavil Macedoni, z njim pa sta mnenje delila tudi predsednik KS Bučna vas Andrej Redek in romski svetnik v občinskem svetu Duško Smajek. Redek je kot predstavnik prvih sosedov Žabjaka potrdil, da lokalna skupnost teh težav ne more reševati sama, saj so zanje pristojne državne institucije. Da so bili na razpisu zavrnjeni oziroma je prav za njihov projekt zmanjkalo denarja, je bil začuden tudi Smajek.
ODLOČAJO IZ PISARN
Župan je še dodal, da so na omenjenem razpisu 1,3 milijona evrov namenili Prekmurju, okoli 365 tisočakov širši JV Sloveniji, kamor so se uvrstili izbrani projekti občin Krško, Metlika in Črnomelj, in še okoli 300 tisočakov za Grosuplje, medtem ko bo največje novomeško ilegalno naselje Žabjak - Brezje, kjer živi med 600 in 700 ljudi, ostalo brez evra. »Nekdo je spet iz pisarne v Ljubljani odločil, kako se bodo zadeve urejale,« je navrgel Macedoni ob citiranju členov zakona o romski skupnosti, ki predvideva, da se država pri tovrstnih ukrepih usklajuje z lokalno skupnostjo, pa se ni niti med pripravo razpisa niti kasneje, čeprav so na nedoslednosti v kriterijih in merilih razpisa iz Novega mesta neuspešno opozarjali že prej.
416 tisočakov je bil težak projekt Mestne občine Novo mesto, s katerim so se nameravali lotiti urejanja Žabjaka oziroma Brezja, a je zanje na razpisu zmanjkalo denarja.
PIŠITE CERARJU
»Država naj od danes naprej prevzame polno odgovornost za vse težave, ki se tu dogajajo,« je ponovil in dodal poziv organizacijam, ki si prizadevajo za romske pravice (Varuhinja človekovih pravic, Urad za narodnosti, Amnesty International Slovenija in podobne), naj svoje pobude odslej naslovijo neposredno na predsednika vlade ter ministrstvo za gospodarstvo, in ne na MO Novo mesto.
ŽABJAK NAJVEČJI
Ta za ureditev Žabjaka in drugih romskih naselij v svojih razvojnih programih do leta 2020 načrtuje več kot tri milijone evrov, a v razvojnih programih države takšni projekti še vedno niso predvideni, razočarano ugotavljajo v Novem mestu.
M. M.
Novomeščani so danes dejali, da so ogorčeni nad ravnanjem ministrstva oz. države glede urejanja romske problematike.
Ureditev romskega naselja Brezje - Žabjak je finančno in vsebinsko najzahtevnejša naloga, na zadnjem razpisu, na katerega so čakali tri leta, so se potegovali z nekaj čez 400 tisočakov težkim projektom, a niso uspeli. Kot je znano, je večinski lastnik kmetijskih zemljišč, na katerih stojijo romske barake in druge črne gradnje, ministrstvo za obrambo, tamkajšnji prebivalci pa so brez urejene kanalizacije, pitne vode, električne energije in podobno. V reševanje kritičnih razmer se je pred časom vključil tudi Malteški viteški red, o čemer smo že poročali, a bo urejanje naselja brez sofinanciranja države težko izvedljivo oziroma neizvedljivo.
Za začetek bi denimo morali urediti vse prostorske akte, a – kot je včeraj opozoril Macedoni – na omenjenem razpisu urejanje prostorske dokumentacije niso šteli med upravičene stroške. »Pripravljeni pa so bili sofinancirati odkupe zemljišč, čeprav so na njih postavljeni nelegalni objekti,« je dodal in ponovil, da se ob takšni ignoranci pristojnih v Ljubljani ne čuti odgovornega za slabe razmere.
M. M.
