"Varnost je kot nogometni sodnik – če je dober, je skoraj neopazen". S temi besedami je vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter opisal povezavo med varnostjo in turizmom.
Po Šterovem mnenju je turizem »relativino trdoživa panoga«. »Turisti namreč hitro pozabimo slabo in se vračamo na iste turistične destinacije,« meni Šter, ki je na okrogli mizi izpostavil še, da se razmere in naše potovalne navade ireverzibilno spreminjajo ter da se bomo s tveganjem morali naučiti živeti.
Dekan Fakultete za varnostne vede Andrej Sotlar je opozoril, da bi se že z eno samo bombo na ljubljanskem Prešernovem trgu bistveno spremenil pogled na varnost v Sloveniji, tako naš kot tujih obiskovalcev.
Varnosti se ne da tržiti
Dekan Turistice Janez Mekinc pa je pojasnil, da zaznavanje varnosti izhaja iz najrazličnejših virov informacij in da se varnosti kot take ne da tržiti. "Takoj ko ti nekdo omeni: mi smo varni, se takoj postavi vprašanje, zakaj se to izpostavlja," je opisal ob robu dogodka. Ljudje namreč namesto sistemu marketinga bolj verjamejo drugim virom informacij, pogosto takšnim iz prve roke, ki jih pridobijo sami. Po njegovem mnenju na zaznavanje vpliva tudi oddaljenost. Če je po napadih v Parizu za Parižana zdaj nevarna posamezna mestna četrt, se ta zaznava lahko razširi na cel Pariz, Francijo ali v primeru avstralskih in ameriških turistov kar celo Evropo.
Slovenija je v zadnjem obdobju občutila tudi posledice begunskega vala. Na območju Policijske uprave Koper se je sicer po besedah njenega direktorja Danimirja Rebca pretok ilegalnih prebežnikov na ta račun močno zmanjšal, zaradi pomoči policijskim kolegom iz drugih uprav pa je bilo manj policistov prisotnih na matičnem območju in to je vplivalo tudi na zagotavljanje varnosti.