"Živimo v svetu, ker je slaba prehranjenost nova normalnost," je ob predstavitvi poročila dejal Lawrence Haddad, raziskovalec pri Mednarodnem inštitutu za raziskave prehranskih politik ter eden od soavtorjev poročila. "Tak svet je popolnoma nesprejemljiv in to moramo vsi glasno povedati," je dodal.
Število prebivalcev, ki so pretežki ali predebeli, narašča skoraj povsod po svetu, po sledi česar se povečuje pojavnost sladkorne bolezni in drugih bolezni. V kar 57 od skupno 129 držav, vključenih v poročilo, beležijo velik obseg tako podhranjenosti kot tudi debelosti odraslih. To predstavlja velik pritisk za zdravstveni sistem, navaja poročilo.
Slaba prehranjenost s sabo prinaša številne zdravstvene težave - pri podhranjenih pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov, pri predebelih pa previsoko raven sladkorja, soli, maščob ali holesterola v krvi.
Na svetu ima že vsak dvanajsti Zemljan sladkorno bolezen, okoli dve milijardi odraslih je pretežkih ali predebelih. Na svetu je po podatkih WHO 667 milijonov otrok, mlajših od pet let. Med njimi jih je 159 milijonov prenizkih za svojo starost, 50 milijonov jih je prelahkih glede na njihovo telesno višino, po drugi strani pa jih je 41 milijonov pretežkih. Poročilo sicer ugotavlja, da so bili v zadnjem letu storjeni določeni koraki naprej in se število otrok, mlajših od pet let, ki zaradi podhranjenosti zaostajajo v rasti, zmanjšuje. Izjema sta Afrika in Oceanija, dodaja poročilo.
Otroci, ki so zaradi podhranjenosti zaostajali v rasti, so v odrasli dobi bolj šibki od svojih ustrezno prehranjenih vrstnikov. Podhranjenost prizadene tudi možgane in imunski sistem.
Ob tem avtorji poročila opozarjajo, da so doslej države storile premalo v boju proti vsem oblikam slabe prehranjenosti. Kot primer navajajo, da večina držav, vključenih v poročilo, ni bila uspešna pri zmanjševanju pojavnosti sladkorne bolezni ali slabokrvnosti pri ženskah.
Avtorji poročila države pozivajo k vlaganju več sredstev v programe na področju prehranjenosti. Po njihovih ocenah namreč za uspešne programe na področju skrbi za prehrano ljudi primanjkuje vsaj 70 milijard dolarjev, če bi želeli uresničiti cilje, ki jih je WHO postavil za leto 2025 na področju preprečevanja s podhranjenostjo povezanega zaostajanja v rasti, hude podhranjenosti in slabokrvnosti.
"Vsem izzivom navkljub slaba prehranjenost ni neizogibna, tu gre za odločitev politike," je poudaril Haddad. Globalno poročilo o prehranjenosti izide vsako leto, njegov namen pa je spremljanje napredka držav pri uresničevanju globalnih ciljev na področju prehranjenosti, ki jih je leta 2013 sprejela skupščina WHO.
Ti cilji vključujejo 40-odstotno znižanje števila otrok, mlajših od pet let, ki zaradi podhranjenosti zaostajajo v rasti in 50-odstotno zmanjšanje pojavnosti slabokrvnosti pri ženskah v reproduktivni dobi. Skupščina WHO si je za cilj postavila tudi zaustavitev naraščanja števila pretežkih odraslih, predebelih in obolelih za sladkorno boleznijo tipa 2.
