Čeprav je v javnosti veliko prahu dvignilo šele ministričino sporno zagovarjanje postopkov pri odvzemu »koroških dečkov«, s katerim si je prislužila tudi interpelacijo, je ministrica že od nastopa svojega mandata zagovarjala številne predloge, ki jih sodeč po njenem imenu ne bi bilo mogoče pripisati politični skupini, ki ji pripada.
Ministrica Kopač Mrakova nekoliko manj radikalno nadaljuje reforme predhodnika Svetlika, ki najbolj prizadenejo tiste z najnižjimi dohodki.
Aktualna ministrica je bila že za časa ministra Ivana Svetlika kot državna sekretarka druga najpomembnejša oseba na ministrstvu. Kar pomeni, da je tam na vodilnih položajih že več kot sedem let. Že takrat so bili sprejeti številni predlogi, ki so močno prizadeli nekatere najbolj ogrožene skupine v državi.
Varstveni dodatek je tako na primer pod Svetlikovim ministrovanjem postal kredit, ki ga morajo prejemniki vračati.Zato ga je opustilo več kot 33 tisoč upokojencev, prav tisti z že tako najnižjimi pokojninami. Takrat so tudi ukinili državne pokojnine, štipendije za nepolnoletne dijake, želeli so uvesti malo delo, ki bi legaliziralo delo pod pragom revščine, in pripravili še vrsto predlogov, ki so prizadeli najrevnejše sloje.
(Ne)socialna demokratka
Svetlikovim politikam pa na ministrstvu v nekoliko manj radikalni obliki sledi tudi sama. Oba predavata na fakulteti za družbene vede, kjer pripadata neoliberalnemu krilu, ki ni naklonjeno sindikatom. Rešitve Kopač Mrakove, krivdo za neuspeh pripisujejo predvsem posamezniku, temu pa sledijo tudi njene rešitve in ukrepi (aktivna politika zaposlovanja, večji nadzor nad podeljevanjem pomoči, vprašljive delavnice za usposabljanje nezaposlenih in podobno), manj pa razloge za težave vidi in odpravlja na sistemskem nivoju (kriza in manko zaposlitev, izkoriščanje delavcev, povečanje števila inšpektorjev zaradi nespoštovanja delavske zakonodaje in podobno), kjer so pravi vzroki težav.
Ne rešuje ključnih težav
Kar 300 tisoč ljudi pri nas živi pod pragom revščine, pravih predlogov za zmanjšanje števila pa ministrica še ni pripravila.
Napačen pristop se lepo kaže pri spremembah, s katerimi je želela zajeziti prekarne oblike dela. Tako je bolj obdavčila avtorsko, podjemno in študentsko pogodbo, vendar je to storila tako, da je stroške višje obdavčitve prevalila na zaposlene, podjetja pa teh bremen ne občutijo. Posledično so se tem skupinam dodatno znižali že tako nizki prihodki.
Po drugi strani ministrstvo tudi pod njenim mandatom nadaljuje zgrešeno vsiljevanje podjetništva. Posamezniki so pri tem prikrajšani za številne pravice iz rednega dela (malico, plačani bolniški dopust, plačani prevoz in drugo). Ministrica je tudi gladko povozila predlog ZL, s katerim so želeli urediti težave na področju prekarnih zaposlitev, da bi breme kaznovanja s posameznika prenesli na delodajalce; ti bi bili tako primorani zaposliti vsakega, za katerega bi bilo ugotovljeno, da bi moral biti redno zaposlen.
Prepočasno ukrepanje
Neuspeli odpis dolgov Ministrstvo za delo je lani pripravilo predlog odpisa dolgov, ki pa je bil prava polomija. Namesto potencialnih 170 tisoč upravičencev je zajel samo 3500 prebivalcev.
Kot smo izvedeli, tudi znotraj koalicije številni niso zadovoljni z dejanji ministrice. Očitajo ji predvsem premalo aktivno delo. Ministrica je odgovorila, da bodo spremembe pripravili jeseni, čeprav so te obljubljali že do konca letošnjega leta. Na to je včeraj opozorila tudi ZL. »Kljub neštetim pozivom v zadnjih dveh letih ministrstvo ni napravilo nobenega konkretnega koraka k izboljšanju stanja,« je dejal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. »Gospodarska rast je v Sloveniji že dve leti pozitivna, a večina prebivalstva tega ne občuti. Število revnih in dolgotrajno brezposelnih se celo povečuje. To je jasno posledica političnih odločitev, na eni strani politike zategovanja pasov, rezov v socialo in varčevanja na najšibkejših, na drugi pa politike davčnih daril kapitalu in bogatim,« je še včeraj dejal Mesec.
Ministrica tudi še ni pripravila predlogov, ki bi odpravili suženjske razmere, v katerih delajo številni delavci. Neustrezno je bilo tudi njeno reševanje pripravništev. Na področju inšpekcije se stvari prav tako še niso korenito spremenile. Podobno je s primeri deložacij družin; zaradi spremembe pod mandatom Kopač Mrakove deložacija grozi že skoraj 6000 ljudem.
Danes bodo o njenem delu razpravljali tudi v koaliciji. Kljub vsemu pa odhoda ministrice ne gre pričakovati, saj je še vedno vplivna članica SD. Če bi se jo odločili zamenjati, bi koalicija bržkone razpadla, česar pa si preostali dve koalicijski partnerici (SMC in Desus) nikakor ne želita.
