Resolucijo, v kateri je pokol nad Armenci opredeljen kot genocid, so pripravili poslanci vladajoče velike koalicije med socialdemokrati in krčanskimi demokrati kanclerke Angele Merkel ter nemški Zeleni.
V razpravi pred glasovanjem so poslanci različnih strank izpostavljali zgodovinsko soodgovornost Nemčije za genocid, zaradi katere ne bi smeli molčati o njem. "To, da smo bili v preteklosti sokrivci za ta grozovit zločin, ne bi smelo pomeniti, da bomo zdaj sodelovali s tistimi, ki ga zanikajo," je dejal predsednik Zelenih Cem Özdemir, po rodu Turek.
Namestnik vodje poslanske skupine krščanskih demokratov (CDU/CSU) Franz Josef Jung je dejal, da v razpravi o resoluciji ne gre za to, da bi Turčijo dali na zatožno klop. "Priznavamo tudi soodgovornost nemškega rajha, tedanjega glavnega vojaškega zaveznika Otomanskega cesarstva," je izpostavil.
Turki jezni
Resolucija je "zgodovinska napaka", je dejal namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je posvaril, da bo to resno vplivalo na dvostranske odnose. Turčija je svojega veleposlanika v Berlinu poklicala na pogovor.
Kurtulmus je v prvem odzivu na družbenem omrežju Twitter še napovedal, da bo Turčija "odgovorila na vseh ravneh". Zatrdil je, da je za Turčijo odločitev nemškega parlamenta nična in da sprejetje resolucije ni skladno s turško-nemškim prijateljstvom. "Resolucije je izkrivljena in neosnovana," je še tvitnil.
Erdogan je zatem ob obisku v Nairobiju posvaril, da bo sprejetje resolucije v nemškem parlamentu resno vplivalo na dvostranske odnose med Ankaro in Berlinom.
Ob tem je potrdil poročanje turških medijev, da je Turčija zaradi sprejetja resolucije že poklicala na pogovor svojega veleposlanika v Berlinu Avnija Karsloluja.
Viri na nemškem veleposlaništvu v Ankari pa so potrdili, da je turško zunanje ministrstvo danes tudi poklicalo na pogovor odpravnika poslov na nemškem veleposlaništvu v turški prestolnici.
Turški premier Binali Yildirim je sprejetje resolucije označil za "napačno odločitev" in po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu poudaril, da se Turkom ni treba sramovati svoje preteklosti. "To ljudstvo je ljudstvo, ki se hvali s svojo zgodovino," je dejal.
Zunanji minister Mevlüt Cavusoglu pa je na Twitterju očital Nemčiji, da z "neodgovorno in neosnovano" odločitvijo parlamenta želi "odvrniti pozornost od temnih plati svoje lastne zgodovine".
Resolucija je "zgodovinska napaka", je poudaril namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus. Ankara je v odziv na potezo Berlina na pogovor v domovino že poklicala turškega veleposlanika v Berlinu
Tudi turški pravosodni minister Bekir Bozdag je izpostavil nemško preteklost. "Najprej sežigate Jude v pečeh, nato pa pridete in obtožujete turško ljudstvo za genocid. Najprej se ozrite na svojo zgodovino (...) v naši zgodovini ni ničesar, česar bi se sramovali," je dejal.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je pozval k miru. Kot je dejal med obiskom v Buenos Airesu, se je Turčija pričakovano odzvala, upa pa, "da se bodo v prihodnjih dneh in tednih lahko izognili pretiranim reakcijam".
Berlin je genocid nad Armenci priznal kljub svarilom Ankare, da da bi to lahko škodilo dvostranskim odnosom med državama in kritikam Turkov, ki živijo v Nemčiji. Zaradi resolucije se je Berlin tako znašel pod svojevrstnim pritiskom, tudi zaradi tega, ker je Turčija članica zveze Nato in pomemben partner EU pri reševanju begunske krize.
Leta 1915 je v Otomanskem cesarstvu v pokolu in deportacijah umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev, pripadnikov krščanske manjšine.
Armenija sama si že več let prizadeva, da bi pokol Armencev v Otomanskem cesarstvu med prvo svetovno vojno mednarodno priznali kot genocid, kar Turčija ostro zavrača.
