Že nekaj dni je vroča novica svetovnih medijev prevzem nemškega kemičnega in farmacevtskega koncerna Bayerja ponudnika gensko spremenjenih semen, ameriško korporacijo Monsanto, ki je vsaj v medijih eno od najbolj razvpitih. Danes so padle še številke: Bayer je za prevzem ponudil 62 milijard dolarjev oziroma 55 milijard evrov.
Kaj bi tovrstno združevanje - poleg tega, da bi dobili največjega svetovnega ponudnika pesticidov in semen in močnega igralca v farmacevtskih vodah – pomenilo za proizvodnjo hrane v svetovnem pogledu, smo se pogovarjali z Antonom Komatom, ki je v javnosti znan predvsem kot raziskovalec, naravovarstvenik, aktivist in publicist.
Zdravje in prehrana v rokah petih največjih
"To me ni presenetilo, saj proces koncentracije globalnega kapitala poteka že nekaj let. Že zadnjih 15 let smo imeli oligopolno stanje, kjer je pet največjih korporacij obvladovalo tako hrano kot področje zdravja. Gre za povezovanje farmacevtske veleindustrije s prehransko. Gre za proces koncentracije na globalni ravni," pravi Komat in dodaja, bi to zagotovo pomenilo izjemno koncentracijo moči na enem mesto.
"Vprašanje je, kdo koga kupuje: ali Bayer Monsanto ali Monsanto Bayer – obe korporaciji sta v povezavi hrane in farmacije komplementarni. Ob tem bi spomnil na citat Henryja Kissingerja iz leta 1974, ko je dejal: 'Kdor ima nafto, ima nadzor nad državami. Kdor ima nadzor nad hrano, ima nadzor nad ljudmi. Kdor ima nadzor nad financami, ima nadzor nad svetom.' Mislim, da je s tem napovedal globalizacijo. Nafta in hrana sta se namreč povezali z industrijskim kmetijstvom, ko smo prešli iz sončnega kmetovanja na naftno, zdaj pa imamo še povezovanje farmacije in hrane."
V Sloveniji morilca čebel prepovedali, čez lužo (še) ne
Nepoznavalcu se morda zdi, da je v paru Bayer-Monsanto na slabem glasu predvsem ameriška korporacija. Korporacija, o kateri precej redno pišejo svetovni mediji, korporacija zoper katero se v resničnem in virtualnem svetu vrtijo številni protesti. Ampak to ne drži povsem.
"Tudi Bayer je na globalnem udaru," pojasnjuje Komat. Če ima Monsanto kot glavni prodajni artikel herbicid glifosat (tako imenovani morilec plevelov in trav, o katerem je nedavno tekla beseda tudi med evropskimi poslanci in je najbolj priljubljen tudi v Sloveniji) in je povezal herbicide z gensko tehnologijo ter posegel v področja celovitega obvladovanja trga, je po drugi strani Bayer zdaj na hudem udaru predvsem v ZDA zaradi neonikotinskih insekticidov, ki ubijajo čebele.
"Aktivisti smo v sodelovanju s tedanjo oblastjo uspeli v Sloveniji uporabo neonikotinskih insekticidov prepovedati. Do prepovedi je prišlo leta 2011 pod kmetijskim ministrom Židanom. Poleg Slovenije velja prepoved tudi v nekaterih drugih državah. Ti insekticidi, ki so glavni morilci čebel po svetu, so glavni artikel Bayerja. In v ZDA je zoper njih ogromno nasprotovanja. Moramo vedeti, da je Bayern težišče dela prenesel v ZDA prav zaradi nasprotovanja, na katerega je naletel v Evropi. Če bo Evropa obstala, bo nova Evropa rezultat upora Evropejcev. Ljudje se odlično povezujemo med sabo, svetovni splet je odlično orodje za povezovanje in gibanja štejejo več milijonov ljudi. Po drugi strani pa ima kapital naravno težnjo po koncentraciji.
Za agresivnostjo korporacij je strah
Ali ob povedanem Komat še verjame, da je še upanje, da o prihodnosti človeštva ne bo odločala peščica posameznikov, združenih v peščici korporacij? "Težava, s katero se soočajo korporacije, je v padcu profitne mere po vsem svetu in zato zdaj želijo s sporazumi TTIP in TiSA (Mednarodni sporazum o trgovini s storitvam TiSA) prevlado še podaljšati," pravi Komat in dodaja, da davčne oaze niso rešitev, ampak so le kratkoročne odlagalnice denarja. Glavni motiv je namreč profit in če tega ni… "Zaradi padajoče profitne stopnje po svetu so korporacije tako agresivne. Ker jih je strah. Po drugi strani pa se tudi Evropejci upirajo in mislim, da bo prišlo do preloma," je prepričan Komat. Preloma, ki se bo po njegovi oceni zgodil kmalu. Omenjena sporazuma sta denimo v Berlinu na ulice spravila 450.000 protestnikov, v Berlinu 90.000, sodelujejo tudi slovenski aktivisti. Dogaja se v Evropi…
Civilizacija je v prostem padu
Prevzemi med največjimi globalnimi igralci niso nič novega, zaključi Komat. Monsanto je tako že lani želel prevzeti švicarskega podjetja Syngenta, ki se ukvarja s proizvodnjo pesticidov in semen. Vendar do tega ni prišlo. Syngentno je kupil kitajski kemični koncern China National Chemical (ChemChina).
"Pet velikih, ki obvladuje svetovno farmacijo in hrano, od kmetijstva do tehnologij priprave hrane, ima namen, da se združi. Če se bosta združila dva, se bosta še dva iz skupine velikih. Ne vem, kakšen je namen vsega tega, morda, da bo na koncu eno samo podjetje… Mislim, da bo prej prišlo do upora ljudi, kajti sistem je kompromitiran. Saj veste, vsaka civilizacija ima svoj začetek, vrhunec in padec. In mislim, da smo mi zdaj v prostem padu. En koncept je iztrošen in ne gre več tako naprej. Sistem preide v kaotičnost, je nepredvidljiv, to pomeni, da razpoložljivo energijo porablja za lastno vzdrževanje." Čemur bo lahko sledila le še cona razkroja.
Rešitev je v lokalni samooskrbi
"Edina rešitev je opolnomočenje lokalne avtonomije. Če hočemo varno preživeti pretrese, ki se nedvomno bodo zgodili, moramo opolnomočiti lokalno skupnost, da zadovolji vse osnovne biotske potrebe človeka," pojasjuje Komat, ki med potmi po Sloveniji opaža intenzivno samoorganizacijo na lokalni ravni, ki ni povezana le s samooskrbo s hrano.
