Nov plovbni režim

Veslači pred novim protestom

Gabrijel Toplak
20. 5. 2016, 18.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Slovenski veslači, ki jih veseli, da se po februarskem protestu tudi kajakaška zveza obrača na njihovo stran, menijo, da odlok ni ustaven. Jezero je javno dobro, zato mora biti dostop nanj dovoljen prav vsem.

sta
Plovbni režim na jezeru v veliki meri posega v že dosežene pravice veslaških klubov.

»Prepričani smo, da morajo biti jezera in vode nasploh dostopni vsem in kot javno dobro brezplačni za uporabo,« meni slovenski ekstremni športnik in veslač Marin Medak, ki je eden od stoterice, ki se je februarja letos zbrala v Bohinju v znak protesta zoper odlok, s katerim bi občina pobirala »vstopnino« za vstop na jezero.

NOV ODLOK FEBRUARJA

Bohinjski občinski svetniki so v začetku leta, spomnimo, sprejeli odlok o plovbnem režimu, s katerim želijo, tako pravijo, vzpostaviti red na Bohinjskem jezeru, čemur so se odločno uprli kajakaši, kanuisti in veslači na deski (SUP). Določili so, da bodo morali uporabniki plovil odslej uporabljati točno določena vstopna-izstopna mesta in tudi plačati za infrastrukturo. Za en dan naj bi odšteli dva evra, za en teden pet, za vse leto pa 20 evrov; in to je v javnosti dvignilo precej prahu. Številni se obenem sprašujejo, ali nameravajo v prihodnje zaračunavati tudi hojo po okoliških hribih in kopanje v jezerih, čeprav naj bi šlo za javno dobro.

osebni arhiv Marina Medaka
Marin Medak, slovenski ekstremni športnik in veslač

BREZPLAČNO V VODO

In ker je to nedeljo, 22. maja, ob 9. uri v Bohinju napovedan nov protest za javno dobro, je Medak, ki je med drugim leta 2012 vodil odpravo čez Atlantik, lani pa preveslal Sredozemlje, za Svet24 povedal: »Mnenja smo, da bohinjski odlok ni ustaven, saj je jezero javno dobro, ki ga z veslanjem ne obrabljamo ali uničujemo, zato mora biti dostop nanj brezplačen in dostopen za vse. Tudi to se nam zdi narobe, da lahko kdorkoli trži javno dobro z zaračunavanjem dostopa do vode, zato se borimo, da do tega ne pride. Žal je zakon o plovbi po celinskih vodah napačno napisan in nas veslače obravnavajo, kot da na vodi plujemo z barkami.« Medak je prepričan, da zaračunavanje veslanja ni posledica ničesar drugega kakor lokalne odločitve bohinjskega občinskega sveta in Bojana Travna kot glavnega pobudnika.

ŠLI BODO DO KONCA

Velika večina veslačev, ki se je udeležila že februarskega protesta, nasprotuje zaračunavanju, meni sogovornik. »Četudi se kajakaška zveza na srečo počasi obrača na našo stran, so se za februarski protest še distancirali, a so zdaj javno izjavili, da gre pri bohinjskem odloku za omejevanje dostopa do vode. Upamo, da se bodo vključili še bolj aktivno. Je pa res, da so v milosti in nemilosti Bohinjcev, ki jim lahko kadarkoli odvzamejo progo za treniranje, kar bi pomenilo tudi velik izpad dohodka lokalnih turističnih ponudnikov. Samo novozelandska veslaška reprezentanca, denimo, pusti v Bohinju 150.000 evrov,« je razložil Medak in sklenil, da so pripravljeni iti do konca. Prepričani so, da se takšna praksa omejevanja javnega dobrega ne sme razpasti. Bojijo se, da bodo v prihodnje plačevali še za hojo v hribe ali kolesarjenje.