Čeprav Slovenija beleži gospodarsko rast, bi lahko bila ta višja in bolj vzdržna, ocenjuje odbor izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Izpostavili so več prioritet, med drugim reševanje problema slabih posojil in zadolženosti malih podjetij, strukturne reforme ter privatizacijo podjetij in državnih bank, je danes objavil IMF.
Več zasebnih investicij
Če želi Slovenija ohraniti stopnji gospodarske rasti iz leta 2014 in 2015, ko se je bruto domači proizvod (BDP) okrepil za tri oziroma 2,9 odstotka, bodo morale zaradi pričakovanega padca javnih investicij večjo vlogo kot zdaj igrati zasebne investicije, so zapisali izvršni direktorji, ki so prejšnji ponedeljek potrdili poročilo marčne misije IMF v Sloveniji.
Da bi spodbudili zasebne investicije in zmanjšali tveganja, je odbor izvršni direktorjev izpostavil štiri ključne prioritete - dodaten prenos slabih posojil iz državnih bank in čiščenje bilanc malih ter srednjih podjetij, prodajo državnih bank in spremembo njihovih poslovnih modelov, obsežen paket ukrepov za fiskalno prilagajanje s strukturnimi reformami, reformiranje in privatizacijo več državnih podjetij ter odpravo ključnih ovir v poslovnem okolju.
"Čas je za odločen spopad s slabimi posojili v bankah in dolgom v malih ter srednje velikih podjetjih," so zapisali. V tej luči bi se jim zdela koristna vzpostavitev zasebne družbe, ki bi jo vzpostavili z državno podporo, prodajala pa bi slaba posojila malih in srednjih podjetij. To bi po njihovem mnenju pospešilo reševanje problema slabih posojil.
Nepotrebna zamuda pri Abanki
"Nadaljnji državni nadzor v bankah ustvarja tveganja za vmešavanje v njihove odločitve glede kreditiranja," so zapisali in znova poudarili, da bi morala država še enkrat razmisliti o načrtu glede omejevanja deležev potencialnih investitorjev. "In načrtovana prodaja Abanke do julija 2019 predstavlja nepotrebno zamudo," so zapisali.
Banke so v luči podaljšanega obdobja nizkih obrestnih mer pozvali k precejšnji prilagoditvi poslovnih modelov, znova pa so se zavzeli tudi za spoštovanje neodvisnosti Družbe za upravljanje terjatev bank.
Doslej storjen le prvi korak
"Znižanje proračunskega primanjkljaja v zadnjih dveh letih je le prvi korak k temu, da fiskalno hišo spravimo v red," so zapisali izvršni direktorji. Načrtovano prilagoditev v letošnjem letu so pozdravili, vendar so hkrati opozorili, da bosta ob sedanjih politikah primanjkljaj in dolg prihodnje leto spet začela rasti.
Sloveniji zato predlagajo, naj se strukturni primanjkljaj letno znižuje za 0,6 odstotka BDP, dokler ne bo dosegel nič, nato pa naj se ohranja na tej ravni, dokler javni dolg ne bo padel pod 60 odstotkov BDP.
Za manj državnih podjetij
Pozvali so tudi k obsežnim strukturnim reformam. "Ključni element takšne strategije bi bil večleten dogovor s sindikati, v skladu s katerim bi bil strošek za plače takšen, da bi si ga lahko privoščili," so ocenili in kot pomembne izpostavili tudi pokojninsko reformo, nepremičninski davek in manjšo obremenitev dela. Pri slednji je treba sicer zagotoviti, da skupni prihodki od davkov ne bodo manjši.
Rast bi lahko po njihovi oceni spodbudila tudi izboljšanje poslovnega okolja in agresivnejše reformiranje državnih podjetij. "Število podjetij, v katerih namerava država ohraniti nadzor, bi morali občutno zmanjšati," so še zapisali.
IMF Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi dosegla dva odstotka.
Kaj pravi minister Mramor
Minister za finance Dušan Mramor je povedal, da so predlogi IMF pričakovani. Večino tega je namreč že zapisano in sprejeto v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti.
So pa nekateri predlogi IMF, ki za realizacijo potrebujejo ekonomijo obsega, kot na primer zasebno podjetje za prestrukturiranje oz. za slabe terjatve, kjer pa je potrebno dovolj veliko zanimanje bank za takšno poslovanje, je pojasnil Mramor.
Tudi glede predloga za pospešeno privatizacijo bank, posebno Abanke, je po njegovem mnenju vprašljivo, ker je ta banka v postopku združevanja. Formalno se je sicer združila z Banko Celje, vendar je pozdružitveni postopek oz. čas, v katerem lahko izkoristijo sinergije združitve, običajno dolg leto ali leto in pol, pravi minister. Pospešitev prodaje bi tako po njegovih besedah pomenila, da prodamo, ko še nimamo banke, ki bi optimalno poslovala.
Se pa minister strinja, da bi bil zelo dobrodošel ponovni socialni sporazum, v katerem bi se dogovorili, kako do leta 2020, ko naj bi Slovenija odpravila strukturni primanjkljaj, sprejeti potrebno za dosego srednjeročnega cilja.
Torej bi se po ministrovih besedah v sporazumu dogovorili za ključne elemente, ki bi na eni strani povečevali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, na drugi strani pa vezali socialne transferje, plače, pokojnine na rast BDP.
