Grims je opozoril, da je predsednik DZ poskrbel "za precedens, ki mu v zgodovini samostojne Slovenije ni para". Podobne skušnjave so resda imeli že prejšnji predsedniki, a so se jim znali upreti, je dejal.
Brglez je odločil, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude, in to kljub temu, da je sam zapisal, da pobude izpolnjujejo vse formalne, zakonsko predpisane zahteve. Prav tako si je predsednik DZ po Grimsovih besedah vzel pravico soditi o vsebini njihove pobude. "Te pravice predsednik DZ nima in je ne more imeti," je prepričan poslanec SDS.
Obenem pa je predsednik DZ pobudnikom referenduma odvzel pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Tega bi pobudniki po Grimsovih besedah vendarle imeli, če bi Brglez odločitev prepustil državnemu zboru, ne pa da je o tem odločil sam.
Spomnil je, da se je Brglez v utemeljevanju svoje odločitve skliceval na besede enega od podpisnikov pobude. Vendar pa po prepričanju poslanca SDS na podlagi tega ni mogel interpretirati stališč vseh podpisnikov. Obenem je odvzel pravico vsem tistim državljanom, ki bi pod referendumsko pobudo želeli svoj podpis prispevati pozneje, je dejal.
Po Grimsovem prepričanju je Brglez posegel na področje človekovih pravic, ne da bi za to imel zakonito osnovo, zaradi česar bodo v SDS pristojnim organom naznanili sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, pa tudi sum kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.
