Bohinj le za privilegirane

Župan črno gradnjo prepisal na ženo, Darku pa so brunarico porušili

Žiga Kariž
22. 4. 2016, 07.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Župan Kramar brez težav na ženo prepisal lokal v občinski lasti, ki je celo črna gradnja, v osrčju Triglavskega narodnega parka se na veliko gradi, nesrečni Darko Kuzmič pa se sprašuje: »Sem zaradi tega ostal brez strehe nad glavo?«

STA
Župan Kramar je občinski objekt širil na črno, zdaj si ga je polovico prisvojila njegova žena

Arsen Perić/m24
Darko Kuzmič ne razume, kako je mogoče, da država dovoli tak poseg v TNP.

Bohinj je ena najlepših turističnih destinacij v Sloveniji, a hkrati na žalost tudi ena tistih, kjer zdraham ni videti konca. Od propadlih hotelov, uvedbe plačljivih dovolilnic za veslanje do župana, ki je pred dnevi brez kančka slabe vesti omogočil, da je njegova žena nase prepisala več kot polovico občinskega lokala, ki se nahaja na elitni lokaciji na obali jezera.

Kot trdi sam, je do tega upravičen, ker sta z ženo v 25 letih v lokal veliko vložila in ga tudi obnovila. Morda je župan bolj kratkega spomina in je pozabil, da je že leta 2008, ko so mu nekateri občinski svetniki očitali, da njegova žena plačuje le 675 evrov mesečne najemnine za lokal na elitni lokacij, višino najemnine utemeljil z besedami: »Z ženo sva v 25 letih v objekt vložila veliko lastnih sredstev, zato tu ni goljufije. Leta in leta sva vlagala in tega nisva imela priznanega kot stvarni vložek. Zanesljivo sva vložila še enkrat več, kot je bil takrat vreden lokal, saj je takrat propadal.« Torej župan in njegova žena sta si vložena sredstva že poplačala skozi nižjo najemnino, zdaj pa vse skupaj uspešno pretvorila kar v lastniški delež.

Črna gradnja

Da je zadeva še bolj absurdna, so velik del obnovitvenih in razširitvenih del gradbeni inšpektorji prepoznali kot črno gradnjo, zato so Kramarju že naložili vzpostavitev prvotnega stanja. A zaradi moratorija na rušitve črnih gradenj, ki je začel veljati leta 2014, je župan lahko miren. Brez miru v srcu pa je od leta 2014 Darko Kuzmič, ki so mu le dva dni pred sprejemom moratorija po nalogu inšpektorjev porušili brunarico, ki jo je imel popolnoma legalno v najemu 30 let. Čeprav ni bilo jasno, ali je objekt sploh črna gradnja ali ne, so bili državni organi neusmiljeni in vse postopke izvedli izredno hitro. Tudi Darko Kuzmič je nepremičnino, ki je bila njegova edina streha nad glavo, vzdrževal in obnovil. Danes se razočaran sprašuje: »Kdo bo pa meni kaj povrnil? Kje je moja lastnina? Vse skupaj so naložili na tovornjak in odpeljali.«

Gradbišče sredi parka

V teh dneh je njegovo razočaranje še večje. Kot pravi, v Ribčev Laz, osrčje Triglavskega narodnega parka, kjer je ob domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) stala njegova lesena hiška, ne hodi več: »Zame je to pretežko. Enostavno ne zmorem.« A ko ga je pred dnevi premagala radovednost in se je odpravil na kraj, kjer je bil še pred dvema letoma njegov dom, je komaj verjel svojim očem. Na kraju, kjer sam zaradi zaščitenega območja narodnega parka ni smel premakniti niti vejice, je veliko gradbišče. Tovornjaki dovažajo gradbeni material, padle so stoletne smreke, betonirajo se temelji za nove stavbe. Darko se sprašuje: »Kako je to mogoče? Gradbena inšpektorica, ki je bila tu ob rušitvi mojega objekta, mi je zatrdila, da tu nikdar več ne bodo gradili. Zdaj pa tak poseg v naravo. Očitno so počakali le, da se je prah polegel.«

Arhiv Svet24
Na parceli, na kateri stoji CŠOD, je že več kot 20 let vpisana hipoteka.

Parkirišče v gozdu

Na območju, kjer je stala hiša Darka Kuzmiča, že nekaj časa poteka obnova doma CŠOD. Obnova je bila očitno predvidena že precej pred tem, ko je prišlo do rušitve, saj so, še preden so inšpektorji zapečatili usodo Darkove brunarice, že preko razpisa izbirali izvajalce del. V prostorskih ureditvenih pogojih Občine Bohinj je gradnja dovoljena le na območju dosedanje stavbe, ostalo območje je označeno kot gozd, zato čudi, da so med deli tam posekali drevje in da se bo znatno razširilo parkirišče.

A kot kaže, to ne bo vse. Na fotografijah, ki smo jih prejeli v uredništvo, je vidno tudi, da so na mestu, kjer je stala ena izmed počitniških hišic, kot je bila Darkova, vlili nove temelje in do parcele pripeljali tudi vso napeljavo, kar kaže na to, da bo tu zrasel nov objekt. O tem, kaj natančno se dogaja v pri gradnji, smo povprašali tudi CŠOD, a je direktorica Alenka Kovšca službeno odsotna.

Skrivnostne hipoteke

Še bolj kot ogromen poseg v naravo pa nas je presenetil vpogled v zemljiško knjigo, ki je pokazal, da so na treh državnih parcelah, na katerih se nahaja CŠOD,vpisane hipoteke. Prva v korist razvojne družbe ter druga v korist zasebne družbe Gea College. Razvojna družba je sicer prenehala delovati in jo je nasledila družba za svetovanje in upravljanje, katere naloga je prav upravljanje državnih nepremičnin. A bolj zanimiva so vprašanje, kako je do hipoteke prišel Gea College, kakšno je stanje dolga, kdaj je nastal, koliko je že odplačanega in kdo ga odplačuje. Na ta vprašanja nam direktorica Kovšca prav tako ni odgovorila, saj s temi dejstvi ni bila seznanjena. Nas čudi le to, kako je mogoče, da investitor ne ve, da je na parcelah, na katerih izvaja več sto tisoč evrov vredno investicijo, vpisana hipoteka.

Arhiv Svet24
Dela potekajo tudi na mestu, kjer so pred dvema letoma hiše rušili.