Kangler reformira SLS. NSi se distancira od desnice. Vodopivec zbira klasične liberalce. Primc mobilizira katoliško srenjo. Janša se ne želi umakniti v ozadje. Kakšne so desne politične strategije za pričakovane predčasne volitve?
sta
Janša se kljub pozivom ne namerava umakniti v ozadje. Prihodnje volitve so verjetno njegova zadnja možnost.
MediaSpeed
Kangler ustanavlja Novo SLS. Predsedoval naj bi ji njegov operativec Željko Vogrin.
Slovenska ljudska stranka bi znala iti čez preobrazbo, metuljevih kril pa ne poganja nihče drug kot »gotof« mariborski župan – Franc Kangler. Po poročanju medijev se bo 12. maja Kanglerjeva Županova lista preimenovala. Ime te stranke bo najverjetneje Nova ljudska stranka Slovenije, njen cilj pa bo nastopiti na parlamentarnih volitvah. Njen predsednik naj bi (p)ostal Željko Vogrin, ki že zdaj predseduje Županovi listi in Odboru 2015 za človekove pravice. Slednjega ne smemo zamenjati z Odborom 2014 za človekove pravice, ki je nastal v podporo prvaku desnice Janezu Janši. Preprosto gre za njegov klon, pri čemer pa predmet človekovih pravic ni Janša, ampak Kangler, funkcija obeh odborov pa je podobna – obramba svojega prvaka pred sodnimi procesi.
Kangler pri stranki domnevno računa na podporo nekaterih županov. Na ustanovnem kongresu tako pričakuje nekdanjega kmetijskega ministra Cirila Smrkolja in nekdanjega župana Murske Sobote Antona Štihca. V stranki pa ne bo nekdanjega predsednika uprave Darsa Matjaža Kneza in celjskega župana Bojana Šrota, ki je sicer pred časom iz SLS izstopil in ob tem javno podprl Kanglerjev Odbor 2015.
Nova SLS sicer ni nič nepričakovanega, saj je SLS pod Markom Zidanškom izgubila svoje tradicionalne vrednote in začela svoj teren postavljati predvsem na ksenofobični mržnji proti beguncem in idejah o »veliki Sloveniji«.
STA
Marko Zidanšek (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Janez Janša (SDS) na shodu V obrambo Slovenije; ko so še stali skupaj.
Razkol na desnici
Na desnici pa ni nič več enako po žvižgih na račun predsednice NSi Ljudmile Novak. Na shodu V obrambo Slovenije je zagovarjala stališče za več »demokratične desnice« in sočutja do ljudi, ki »na mnogih koncih sveta trpijo«. Zbrana množica pa nad tem ni izrazila navdušenja.
Premik NSi v center bi lahko pripisali prav Janševi politiki radikalizacije desnice, pri čemer izhajamo iz domneve, da so žvižgi prišli iz vrst simpatizerjev stranke SDS. Po začetku procesa Patria je namreč Janša radikaliziral stranko in začel iz nje čistiti elemente, ki so si v njegovi odsotnosti drznili povzdigniti glas. Prihod beguncev je stranko potisnil samo še globlje na desnico in tako izpraznil prostor v centru, ki ga je začela polniti NSi.
Vodopivec iz SDS med klasične liberalce
Twitter
Blaž Vodopivec razmišlja o klasično liberalni stranki, a nima niti volilnega telesa, niti kadrov zanjo.
Tega pa že namerava polniti novodošlec na politično prizorišče. Kolumnist in trgovec z nepremičninami Blaž Vodopivec je na začetku marca izstopil iz stranke SDS. V izstopnem pismu, ki je pronicalo v medije, je navedel razlog: »Odkar aktivneje spremljam slovensko politiko, (sem) prišel do sklepa, da desna sredina s trenutno ponudbo strank v Sloveniji ne more dobiti volilne večine. Ta pa je nujni pogoj za kakršenkoli razvojni preboj.« Pri tem je dodal, da njegovo »spoštovanje do vaše stranke in njenega predsednika ostaja nespremenjeno«.
Vodopivec se je glede zasičenosti političnega prostora najprej zapel z Bojanom Dobovškom, ki se ima prav tako za liberalca, a ne po Vodopivčevih merilih. Po teh je treba v Slovenijo pripeljati več kapitalizma, izvirni greh pa identificira v državnem lastništvu gospodarstva.
Vendar Vodopivca bremenijo kadrovske težave. Po naših informacijah je misel na Petra Jambreka in Dimitrija Rupla kaj hitro opustil. Svojega jamstva stranki nista hotela dati niti Matej Lahovnik niti Janez Šušteršič, sicer oba nekdanja ministra. Zavrnil pa naj bi ga tudi Franci Balažic, ki da ne želi postati eden Janševih satelitov.
Arhiv Svet24
Aleš Primc je politični teren za stranko pripravil med referendumom proti izenačitvi pravic istospolnih.
Primc za katolike
Desnica je na plodno politično polje naletela ob zakonodajnem referendumu glede pravic istospolnih. Kot osrednji njegov organizator se je izkazal Aleš Primc, ki tudi sicer ohranja stik s katoliško srenjo. Po referendumskem uspehu je odkrito napovedal, da namerava zbran politični kapital kaj kmalu investirati v novo politično stranko. Vanjo bo povezoval volivce, motivirane s katoliškimi vrednotami.
Janša se noče umakniti v ozadje
Kot smo nakazali že prej, je Janša iz svoje stranke začel odstranjevati kritične glasove, med katerimi so tudi ugledni visoki funkcionarji. Potem ko sta se iz stranke umaknila Rupel in Jambrek, je sledil tudi izstop nekdanjega notranjega ministra Dragutina Mateja in pomembne ustanovne članice Vere Ban.
Po naših informacijah naj bi katoliški krogi Janšo rotili, naj se v ozadje umakne po vzoru Jaroslawa Kaczynskega, ki je vajeti stranke Pravo in pravičnost prepustil drugim. Prav temu dejanju se pripisuje velik uspeh stranke na zadnjih parlamentarnih volitvah. Vendar Janša ni politik, ki bi se prostovoljno umikal. Vplivni ljudje pa mu bodo svojo prisego verjetno odrekli šele v primeru, da na naslednjih volitvah ne bo slavil kot zmagovalec.
MediaSpeed
