Če se bo rešitev izkazala za učinkovito, bodo podobne ukrepe izvedli tudi na drugih lokacijah, kjer prihaja do nevarnih situacij, so pojasnili na državnem Darsu.
Stebričke so postavili na površini, ki predstavlja polno črto in ločuje prometna pasova, ki vodita iz smeri Golovca in Dolenjske ter se združita v južni obvoznici. Enako so ravnali tudi v nasprotni smeri, pa tudi na odcepu ramp za Celovško cesto pri predoru Šentvid.
Nič več čez polno črto
Kot so pojasnili na Darsu, so s to rešitvijo na razcepu Malence zagotovili pogoje za višjo prometno varnost na zelo nevarnem odseku, posebej ker je na tem delu veliko predorskih cevi. Z ukrepom niso le zmanjšali možnosti obračanja in posledično vožnje v napačno smer, pač pa preprečili tudi pogosto vožnjo čez polno črto pri vključevanju prometa.
"Tudi slednje so bile s stališča prometne varnosti zelo nevarne, zdaj pa že opažamo, da se uporabniki počasi navajajo na pravilno vključevanje," so sporočili iz Darsa in dodali, da prometne ureditve zaradi ukrepa niso spreminjali, niti niso ožili prostega ali prometnega profila ceste, so pa poleg preprečitve voženj v napačno smer, preprečili tudi kršitve pravil cestnega prometa in ogrožanje drugih udeležencev v prometu.
Kje in kolikokrat največkrat v napačno smer?
Po podatkih policije so leta 2014 ugotovili 17 kršitev vožnje v napačno smer, od tega je v enem primeru prišlo do prometne nesreče, lani pa 13 voženj v napačno smer, prav tako se je v teh primerih zgodila ena prometna nesreča. Do tovrstnih kršitev sicer najbolj pogosto prihaja na območju ljubljanske obvoznice, Grosupljega, Arje vasi in Kopra.
"Vendar to ne pomeni, da je bilo le toliko ugotovljenih voženj v napačno smer, ampak jih je bilo lahko tudi več," so poudarili na policiji in dodali, da gre pri vožnji v napačno smer pogosto tudi za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu po 324. členu kazenskega zakonika, v katerem pa ni posebej ločeno takšno dejanje zaradi napačne smeri vožnje na avtocesti. Lani je bilo teh kaznivih dejanj 19, leto prej dve več.
Renčelj: Gre za kratkoročno rešitev
Na Darsu so se sicer za postavitev stebričkov odločili na podlagi razvojno-raziskovalne naloge, ki so jo za njih pripravili strokovnjaki mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Med sodelujočimi je bil strokovnjak za prometno infrastrukturo Marko Renčelj, ki je povedal, da gre za enega od kratkoročnih ukrepov, ki jih Dars lahko izvede sorazmerno hitro in brez velikih stroškov ter lahko z njimi vsaj delno izboljša prometno varnost.
"Na razcepu Malence je težava v tem, da je bila vožnja v nasprotno smer omogočena fizično. Širina vozišča je namreč tako velika, da lahko avtomobil ali celo tovornjak brez težav obrne in zapelje v nasprotno smer. S stebrički tega ni mogoče povsem odpraviti, je pa mogoče vsaj bistveno otežiti, zato gre zagotovo za pozitiven ukrep, ki ima zglede tudi v tujini," je dejal Renčelj.
Gre sicer šele za prvo postavitev, Renčelj pa je prepričan, da bo temu sledilo dodajanje stebričkov tudi na drugih odsekih. Začeli so na najbolj kritičnih mestih, ki so jih prav tako določili v okviru svoje raziskovalne naloge. Med ostalimi kratkoročnimi ukrepi strokovnjak omenja še izboljšanje signalizacije na počivališčih, kjer lahko prihaja do vožnje v nasprotni smeri zaradi izgube orientacije, ter obnovo talnih oznak na cestah.
