Novice Svet24

Popolnoma jasno je, da človek brez vode ne more živeti, zato je morda toliko bolj nerazumljivo, zakaj je treba za zaščito tega naravnega bogastva vložiti toliko truda in prepričevanj. Ob vse bolj konstantnem večanju števila prebivalstva, vse večjih pritiskih gospodarskih velesil in vse bolj onesnaženem okolju se zdi, da je edina prava pot zaščita te dragocene tekočine. V primeru Slovenije bi to storili z vpisom neodtujljive pravice do vode v ustavo, vendar se je in se ponekod še vedno zatika, predvsem ko pridemo do politične volje posameznikov.

Svaljkanje po predalih

Generalna skupščina Združenih narodov je že leta 2010 razglasila pravico do pitne vode kot temeljno človekovo pravico. Prvi poskus zaščite vode oziroma vpisa pravice do nje v ustavo sega v mandat vlade Alenke Bratušek, ki pa se je klavrno končal zaradi predčasnih volitev. Zdaj se po predalih valja že drugi, sicer zelo podoben predlog, ki ga je aprila lani v državni zbor oddala skupina poslancev iz poslanskih skupin ZaAB, Desus, SD in ZL. Svoje je povedala tudi ustavna komisija državnega zbora, ki ji je predsedoval dr. Lojze Ude. Ta je vpis pravice do vode v ustavo soglasno podprla, še več, označila ga je celo kot nujnega, saj veljavne ustavne določbe za urejanje te pravice, kot so zapisali, ne zadostujejo. Jasna podpora je prišla tudi od civilne iniciative, njeni predstavniki so predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu že izročili 51 tisoč podpisov za vpis pravice do vode v ustavo.

sta

Kaj to pomeni v praksi

"Ker realno lahko pričakujemo nadaljnji pritisk finančnih ustanov in mednarodnih korporacij, da se liberalizira tudi oskrba s pitno vodo in da se tudi to zdaj pretežno javno službo prepusti zakonom trga," je ustavna komisija utemeljila vključitev pravice do vode v ustavo. A poglejmo, kaj to kljub vsemu pomeni za gospodarske družbe – predvsem tuje –, ki imajo zdaj koncesijo za črpanje vode. Sprememba ustave, kot je predlagana, bi oskrbo s pitno vodo povzdignila na raven ustavno neposredno zagotovljene pravice, a vendar v izrabo vode v gospodarske namene ne bi posegala. Predlagane spremembe bi v praksi pomenile, da bi bila v 16 slovenskih občinah, v katerih je lastnik koncesije za oskrbo prebivalcev s pitno vodo zasebno podjetje, po novem to neustavna ureditev. Vendar se je treba ob tem zavedati posledic prekinitev teh koncesijskih pogodb, ki se praviloma sklepajo za obdobje več desetletij in jih hkrati tudi ni mogoče kar tako razglasiti za nične. Zato bo po vsej verjetnosti uvedeno neko prehodno obdobje, v katerem se bodo popolnoma uveljavile nove ustavne spremembe. Bi pa ustavna sprememba jasno določila, da ima oskrba s pitno vodo v vsakem sporu prednost pred izrabo v pridobitne namene.

Zakaj ustavna sprememba

Ustavna sprememba je predvsem pomembna zato, ker zdajšnja ustava niti v enem členu ne vsebuje besede voda. Omenja se le besedna zveza naravna bogastva, kar pušča precej odprto razlago. V 70. členu ustave piše, da zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva, in da lahko zakon določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tuje osebe. Sprva so poslanci predlagali dopolnitev 70. člena ustave, a so pravni strokovnjaki šli še dlje in predlagali nov 70. a člen ustave, posebej namenjen vodi, ki bi v treh alinejah zajemal naslednje: vsakdo ima pravico do pitne vode; vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev; vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago; oskrbo prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država prek neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.

STA

SMC ovira proces

Največja vladna stranka je sicer včeraj sporočila, da podpira vpis pravice do vode v ustavo, a je za ta korak potrebovala celo večnost. Uradno sicer zato, ker naj bi čakali na mnenje stroke, a kot smo izvedeli, je bilo v ozadju vse kaj drugega. Kot so nam zaupali viri iz drugih parlamentarnih strank, ki se zavzemajo za ta korak, je Cerarjeva stranka ves čas močno ovirala potek procesa. Neuradno zato, ker so bili znotraj stranke močno razdeljeni glede tega vprašanja in naj ne bi bili sposobni izoblikovati enotnega mnenja, domnevno pa tudi zaradi gospodarskih povezav vplivnih članov stranke. Prav zaradi tega je po naših informacijah zadeve v svoje roke vzela SD Dejana Židana.

SD pritiska prek lokalnih odborov

Zaradi počasnosti in oviranja Cerarjeve četice so se Židanovi zdaj odločili stopnjevati pritisk prek lokalnih odborov. Tako je v sredo Jani Prednik, sicer tudi vidni član stranke SD in desna roka kmetijskega ministra Dejana Židana, kot prvi občinski svetnik iz vrst SD na Ravnah na Koroškem podal pobudo o podpori vpisu neodtujljive pravice do vode v ustavo. Kot je zapisal v izjavi za javnost, je voda skupen vir in javna dobrina, zaradi tega mora biti dostop do nje temeljna in splošna pravica. Svojo pobudo je utemeljil tudi s podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki v poročilu ugotavlja, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 odstotkov, posledično naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela v pomanjkanju vode. Predniku naj bi po naših informacijah z enako potezo sledile še druge svetniške skupine SD po občinah v državi.

Kako kaže ustavni večini

Po prvotnem spotikanju se bo zdaj vendarle očitno boj za vodo med Židanom in Cerarjem končal in bo, kot so sporočili, tudi SMC podprla vpis vode v ustavo. Slednjo poleg omenjenih podpirajo še Desus, ZL in nepovezani poslanci. Nekoliko manj jasna je slika v opoziciji, kjer še ni bilo jasnega sporočila, na katero stran se nagibajo. V NSi po naših informacijah še niso povsem odločeni, Janez Janša pa je že pred časom na twitterju zapisal, da se zavzema za pravico do zdrave pameti in do obrambe "pred gnajvažo s stupidnimi predlogi". A čeprav bi opozicija glasovala proti, ne bi mogla preprečiti ustavne večine, ki jo dosegajo ostale stranke.

STA