Hrvaški zunanji minister Miro Kovač je pojasnil, da mora Beograd izpolniti pogoje za pridobitev soglasja Zagreba. Kovač je v sredo tudi ponovil, da Hrvaška zahteva popolno sodelovanje Srbije z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, razveljavitev spornega zakona o pristojnosti Srbije za sojenja za vojne zločine, ki so bili storjeni kjerkoli na območju nekdanje skupne države, in zagotavljanje vseh manjšinskih pravic Hrvatom v Srbiji v skladu z meddržavnim sporazumom o varstvu manjšin.
Mali Haag
"Srbija ne more imeti vloge malega Haaga v tem delu Evrope glede na slabe izkušnje, ki smo jih imeli zaradi tega. Mi ne povzročamo težav Srbiji, ampak ona povzroča težave sama sebi," je v sredo dejal podpredsednik hrvaške vlade Tomislav Karamarko. Poudaril je, da mora Srbija sprejeti vse standarde, kot jih je morala v pogajanjih z EU tudi Hrvaška. V Zagrebu se izogibajo besedi "blokada", tako kot Slovenija nikoli ni dejala, da blokira hrvaška pogajanja z EU, niti Grčija, da blokira Makedonijo. Vztrajajo pri tem, da podpirajo vstop Srbije v EU, da pa so potrebna jasna pogajalska izhodišča tudi v poglavju 23. Za zdaj onemogočajo razpravo o odprtju tega poglavja v pogajanjih EU in Srbije.
Dvostranska pogajanja
Vodja srbskih pogajalcev Tanja Miščević meni, da je hrvaške zahteve mogoče urediti v dvostranskih pogajanjih Zagreba in Beograda, ne da bi bile tudi del pogajalskega procesa. V sredinem pogovoru za srbsko televizijo je ocenila, da bo Srbija do konca junija začela pogajanja tako v poglavju 23 kot tudi v poglavju 24 – pravica, svoboda in varnost. Hrvaška je za zdaj postavila pogoje, ki so povezani z nekaterimi osnovnimi načeli EU, kot so dobrososedski odnosi in sodelovanje s haaškim sodiščem, a s Srbijo ima še vrsto odprtih vprašanj, ki izvirajo iz vojne na Hrvaškem, predvsem gre za vprašanje usode pogrešanih.
Izsiljevanje
Hrvaški sabor se je leta 2011 zavezal, da ne bo izkoriščal pristopnih pogajanj sosednjih držav z EU za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, kot je vprašanje meje. Tudi prejšnje hrvaške vlade so večkrat zatrdile, da z izsiljevanjem ne bodo reševale dvostranskih odprtih vprašanj s sosedami, ki si želijo članstva v EU, kot je, kot so radi povedali, Ljubljana počela Hrvaški med njenimi pogajanji z Brusljem. Vendar je bilo kljub temu jasno, da bo Zagreb poskušal izkoristiti pogajalski proces Srbije in EU, da bi pripeljal srbsko stran za mizo in se pogajal o vseh odprtih vprašanjih z namenom zaščite hrvaških nacionalnih interesov.
