»Prezrta so dejstva, nedopustno je, da se me vpleta v utajo davkov. Zakaj in kako?« se je na začetku pogovora vprašal Zavec.
Povsem možno je, da je Zavec preveč verjel Petroviču, ki je zanj urejal posle.
»Sprva so mediji govorili, da sem davčni utajevalec. Nič ni konkretnega, obtožbe nimajo vsebine. Gre za nedopustno manipuliranje in zelo neprimerno izrazoslovje. Zdaj je že problem, da imam sploh podjetje. Vem, da nisem naredil nič narobe. Kdorkoli najde v včerajšnjem članku v Delu, da sem karkoli naredil narobe ali imel kakršnokoli transakcijo ... Ni bilo utaje davkov, to so manipulacije. Podjetje v davčni oazi nima niti računa. Ni bilo nakazil prek njega. Vsa plačila so bila izvedena v Sloveniji,« spregovori o zadnjih očitkih Zavec, ki prihaja iz kraja Trdobojci, katerega ime se zdi, kot da je bilo ustvarjeno prav zanj.
Petroviča spoznal prek spleta
Dejan Zavec, o razkritju: Zakaj sem zdaj jaz črna ovca, kdo se mora skrivati na takšen način, da se raje piše o meni?
Ko ga povprašamo, zakaj je ustanovil podjetje, zatrdi, da je bilo to z namenom zaprtja podjetja Boksing, česar drugače ni mogel storiti. Zavecje januarja 2014 v davčni oazi na britanskem otoku Angvila tako ustanovil podjetjeABC Agency. »Takrat sem na spletu našel Uroša Petroviča,« pove o tem, kako sta se spoznala. Že včeraj smo poročali o Petrovičevi UPC svetovalni skupini, ki je vsaj 17 slovenskim podjetjem pomagala poslovati v davčnih oazah. Kot pravi Zavec glede poslov, ni imel podvprašanj. »Ker je bilo podjetje Boksing preveč povezano z menoj, sem ga hotel zapreti.« To je februarja 2014 tudi naredil. »Vsebinsko se nisem poglabljal v podrobnosti,« o poslih še pove Zavec.
Nisem utajevalec
Takrat je tudi odprl novo podjetje ITNDZ, kjer je 10-odstotna lastnica tudi njegova žena Nataša Erman Zavec. V letu 2014 je imelo podjetje 117 tisoč evrov prihodkov. »Še enkrat poudarjam, da nisem utajevalec. Tuje podjetje ne deluje. Posle plačujem v Sloveniji. Prisežem na zdravje svojih otrok, ljudi, ki jih imam rad. Nekdo se je neokusno poigral z mojim imenom. Sem zelo negativno presenečen,« nadaljuje nekdanji boksarski šampion.
Primerjave z Messijem niso na mestu
Angvila, britanski karibski otok: Je kraj, kjer so bila ustanovljena skoraj vsa slovenska podjetja iz omenjene afere. Značilnost angvilske jurisdikcije je, da tam tako rekoč ni davkov.
Ko smo ga povprašali, ali je podjetje v Angvili še vedno deluje, pove, da ne ve, ali še obstaja. »Do podjetja v Angvili sem imel pravico. Podjetje nima niti transakcijskega računa. Nisem zaslužil toliko, da bi lahko odpiral račune v davčnih oazah. Če bi imel toliko denarja, bi tam verjetno živel, ne pa si tja nakazoval denarja. Ne morejo me zdaj primerjati z ljudmi, kot sta Messi in Putin, ki tehtajo več sto milijonov. Slovenija ima samo dva milijona prebivalcev. Niti v sanjah se ne bi upal primerjati z njimi,« o svojih zaslužkih pove Zavec.
Zakaj moram biti črna ovca?
»Sprašujem se, kakšni interesi so za vsem tem. Moje ime je takšno, ki opozori nase. Ali gre za škodoželjnost ali kakšne druge nesprejemljive stvari? Zakaj sem zdaj jaz črna ovca, kdo se mora skrivati na takšen način, da se raje piše o meni?« se sprašuje Zavec. In ravno v tistem času so se pojavile informacije, da naj bi bil v posle v davčnih oazah vpleten celo finančni minister Dušan Mramor; informacije so kasneje iz urada vlade za komuniciranje označili za napačne. Gotovo bo zanimivo videti, katera imena se bodo v prihodnje še pojavila med tistimi, ki poslujejo v davčnih oazah; med njimi naj bi namreč bilo tudi pet nekdanjih oziroma še vedno aktualnih javnih uslužbencev.
Zavec preveč verjel Petroviču?
Zavec zanika, da bi na kakršenkoli način izvedel davčne utaje.
Na vprašanje, ali mu je žal, da se je zapletel v te posle, odvrne: »Dokler ne poslujem v nasprotju z zakonom, mi ne more biti žal.« In doda, da je delal tako, kot mu je svetoval Uroš Petrovič. »Če bi se to še enkrat zgodilo, bi na podlagi izkušenj premislil, ali bi še enkrat naredil isto.«
Zdi se, da Zavec z ustanovitvijo podjetja v Angvili ni želel storiti nič slabega. To mu je svetoval Uroš Petrovič, ki ga je s tem potisnil v nezavidljiv položaj. Zavec mu je očitno preveč zaupal. Prav možno je, da za sporne posle pravzaprav niti ni vedel. To bi verjetno tudi najbolje pojasnilo nekatere kontradiktorne odgovore in spreminjanje pojasnil glede določenih poslov. Kot je kasneje zapisal na svojo spletni strani, je za podjetje v davčni oazi izvedel šele mesec dni nazaj. Zavec nam je za konec, o razmerah pri nas, še razočarano dejal: »Vse se odpušča, samo uspehi ne.«
