Novice Svet24

Kaj je davčna oaza?
Je območje z ohlapno zakonodajo, kjer je davčna stopnja bistveno nižja od večine držav. Nekatere oaze celo sploh ne zaračunavajo davkov. Do začetka druge svetovne vojne je bila edina uradno razglašena davčna oaza v svetu Švica, danes pa jih je že več kot 80. V njih naj bi bilo skritih do 15 odstotkov globalnega BDP. Samo iz Slovenije naj bi po nekaterih ocenah prenesli do 75 milijard evrov, kar so sredstva v višini 37 letnih državnih izdatkov za zdravstveno varstvo. 

Milijoni razkritih dokumentov razkrivajo šokantne podrobnosti in obseg poslovanja v davčnih oazah. Gre za skrivne posle, ki so v dveh tretjinah povezani s panamsko družbo Mossack Fonseca in 21 davčnimi oazami od ZDA, Malte, Velike Britanije pa vse do Singapurja.

Podatki razkrivajo skoraj 40-letno obdobje, od leta 1977 pa vse do leta 2015, delovanja več kot 214 tisoč podjetij, skladov in drugih poslovnih subjektov ter delovanje več kot 14 tisoč posrednikov.

V dokumentih tudi Slovenci

Kot je razkril časnik Delo, je v dokumentih po do zdaj zbranih podatkih mogoče najti tudi imena 74 Slovencev in 78 z njimi povezanih družb. Med njimi tudi pet nekdanjih ali pa še vedno aktualnih javnih uslužbencev, dveh športnikov in dveh častnih konzulov. Eden izmed ključnih posrednikov, ki je Slovencem omogočal poslovanje v davčnih oazah, je Uroš Petrovič. Ta je od septembra 2011, ko je navezal prve stike s panamsko družbo, prek podjetja UPC Svetovalna skupina omogočil ustanovitev podjetij v davčnih oazah vsaj 17 podjetjem iz Slovenije. Šestnajst od teh je bilo ustanovljenih v Angvili, kjer skoraj ni davkov.

Davki so izsiljevanje

Svoje stranke je Petrovič nagovarjal tudi z v svoji brošuri navedenim citatom ameriškega sodnika Billingsa Learneda Handa, v katerem pravi, da ni greh, da se davki uredijo tako, da so čim nižji. »Vsi to delajo, bogati in revni, in tako je prav. Nihče ni dolžan plačati več, kot mu določa zakon. Davki so izsiljevanje, in ne prostovoljni prispevki.« Pogodba s panamsko družbo Mossack Fonseca pa je njegovo podjetje UPC zavezovala, da mora storiti vse, da prek njega ustanovljena podjetja ne bodo kršila zakonodaje, in panamsko družbo odvezuje vsakršne odgovornosti.

Med imeni tudi znani Slovenci

Znani boksar Dejan Zavec je že priznal, da se njegovo ime upravičeno pojavlja med dokumenti. Podjetje v Panami je leta 2014 prodal in s tem zaključil poslovanje prek oaz. V javnosti je zakrožilo tudi ime Mihaela Karnerja, ki se je ukvarjal s prepovedano prodajo steroidov in danes živi v Ljubljani, v ZDA pa mu grozi 36 let zapora. Prek davčnih oaz očitno poslujeta tudi z naskokom najpremožnejši slovenski par, Iza in Samo Login, ki sta razvila svetovno izjemno priljubljeno aplikacijo Talking Tom.

Davčne oaze vse večji problem za državne finance

Izogibanje plačilu davkov oziroma plačevanje čim manj davkov je s stališča podjetij in posameznikov lahko povsem logično početje, saj želijo ljudje ohraniti čim več denarja oziroma dobičkov, ki podjetjem prinašajo tudi večjo poslovno uspešnost. Toda vse manj pobranih davkov s strani držav predstavlja vse večji problem za financiranje storitev, ki so postale del civilizacijskega napredka.

Arhiv revije Manager

Manj denarja za pomembne zadeve

Posledično imajo države vse manj denarja za zdravstvene storitve, socialne zadeve, izobraževanje, pokojnine in podobno. Tudi zato vse bolj obdavčujejo revnejše sloje, ki se plačilu davkov ne morejo izogniti. Z davčnimi blagajnami in podobnimi novostmi pa še bolj zamejujejo črno ekonomijo, ki številnim omogoča preživetje. Medtem pa najvplivnejši ne storijo skoraj ničesar za spremembe, ki bi pripeljale nazaj milijarde iz davčnih oaz. To je povsem razumljivo, saj takšen sistem najbolj koristi prav politikom in korporacijam, ki jih veselo koristijo, kar so pokazala tudi zadnja razkritja.

Dejan Zavec: Nisem naredil čisto nič narobe

Zavec je danes v pogovoru za STA pojasnil, da denarja nikoli ni skrival, prav tako nikoli ni utajeval davkov.

Zavec, ki je bil ravno na poti do svojega odvetnika, je dejal, da zadeve sprejema mirno, da pa se bo javno odzval, ko se strasti pomirijo. V članku današnje izdaje časnika Delo je avtorica Anuška Delić med drugim zapisala, da naj Zavec ne bi podal točnih pojasnil o svojem imetju v tujini in finančnih transakcijah. Ptujčan se je za STA danes odzval, "da ni storil ničesar narobe".

"Osebno sem miren, ker vem, da nisem naredil nič narobe. Kdorkoli najde v članku danes v Delu, da sem karkoli naredil narobe ali imel kakršnokoli transakcijo ..., mi zdaj mešamo koruzo in moko, to nima nič skupnega z utajo davkov. Čakam, da se stvari umirijo, potem bom razložil stvari, saj se mi zdaj zdi vse skupaj neprimerno in neproduktivno, da karkoli razlagam, zaradi tega, ker tisti, ki si mislijo, naj si mislijo, tisti, ki pa me poznajo, pa tako vedo, kakšno je dejstvo," je povedal Zavec.

"Zdi se mi skrajno nedopustno manipuliranje in zelo neprimerno izrazoslovje medijev, ki povzemajo tako, da najprej udarijo z novico o davčnih utajah, na koncu pa je kamen spotike podjetje, ki je bilo ustanovljeno. Vsi lahko ustanovimo podjetje kjerkoli na svetu, tudi gospod s Fursa je lepo povedal, dokler ni finančnih transakcij, ni nobenega spornega dejanja," je o dogajanju dejal Zavec. 

Ptujčan je še enkrat pojasnil, da podjetja v tujini nima. "Nimam podjetja, ne transakcij, ne na Panami, ne na Angvili. Da podjetje obstaja, ampak ne posluje in to pomeni, da nisem naredil čisto nič narobe," je dejal Zavec.

Še pred tedni se je ob slovesu od navijačev v mariborski dvorani Tabor spominjal svoje vrhunske kariere, zdaj pa se ukvarja z vsem drugim, samo s športom ne. "Zdaj imam nekaj stvari za urediti, na podlagi tega kar piše, se nimam kaj pogovarjati v svojem jeziku. Grem do odvetnika, da vidim kako in kaj. Življenje gre naprej, na žalost, oziroma čudno je, da v Sloveniji nisem prišel na lestvico najbogatejših 20 ljudi. V Panami skrivajo po najmanj 600 milijonov evrov kolikor berem, v Sloveniji pa nisem prišel na lestvico najbogatejših, tako da sem malo užaljen," je pojasnil Zavec.

"Tako je. Če bi ukradel 1000 evrov ali samo cent, kakorkoli ..., ampak v življenju nisem zaslužil toliko, da bi odpiral račune v davčnih oazah. Če bi imel razlog za to, bi verjetno tam živel, ne pa da bi si denar tja nakazoval," je še dejal Zavec.