Tik pred sejo je svet zavoda dobil tudi dopis kolegija predstojnikov bolnišnice, v katerem so člane sveta seznanili s tem, da jim je direktorica ponudila odstop. Člane sveta so pozvali, naj tega odstopa ne sprejmejo.
"Tako smo se pač odločili, treba je počakati, preiskave potekajo," je povedala Manfredova in dodala, da bodo počakali, da se zadeve razčistijo in bodo potem ukrepali.
V zvezi z dogajanjem na šempetrski urgenci poteka intenzivna kriminalistična preiskava, ki gre v smeri utemeljevanja suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica. Izvajalci del na urgenci si odgovornost sicer podajajo, vprašanje pa je, kako so svoje delo opravili nadzorniki.
Direktorico so podprli tudi zaposleni v bolnišnici in o tem poslali pismo svetu zavoda, pod podporo pa se je podpisalo okoli 190 zaposlenih.
Svet zavoda je med drugim sprejel tudi sklep, da bo do konca preiskave vodstvo bolnišnice sodelovalo le s preiskovalci in ne bo več dajalo izjav za medije. Sklep so utemeljili s tem, da bodo tako zaščitili osebno integriteto vodstva bolnišnice.
Napačna napeljava plinov
V šempetrski bolnišnici so po neuspešnem oživljanju 52-letnega bolnika ugotovili, da je napeljava medicinskih plinov v enem od prostorov za reanimacijo napačna. V četrtek so zagotovili, da je delo v urgentnem centru za bolnike in zdravstveno osebje varno, saj so nepravilnosti v napeljavi plinov v enem od štirih stebrov v reanimacijskem prostoru odpravili, v sredo opravljen komisijski pregled vgrajenih priključkov medicinskih in tehničnih plinov v urgentnem centru pa ni pokazal nepravilnosti.
V zvezi z dogajanjem na šempetrski urgenci poteka intenzivna kriminalistična preiskava, ki gre v smeri utemeljevanja suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica. Izvajalci del na urgenci si odgovornost sicer podajajo, vprašanje pa je, kako so svoje delo opravili nadzorniki.
Mobilni anestezijski aparat v reanimacijskem prostoru ni obvezen
Strokovni direktor murskosoboške bolnišnice in anesteziolog v projektni skupini za urgentne centre Daniel Grabar je poudaril, da mobilni anestezijski aparat, ki samodejno prepozna prisotnost, vrsto in mešanico anestetikov v dihalni zmesi, v reanimacijskem prostoru ni obvezen del opreme, ker je namenjen predvsem izvajanju operativnih posegov.
Ob opozorilih, da bi anestezijski aparat lahko preprečil smrt v novogoriški bolnišnici, je Grabar v današnji izjavi za medije dejal, da sicer drži, da ima ob opremi, ki je nameščena v reanimacijski prostor, edino anestezijska postaja vse ustrezne senzorje za detekcijo plinov, ki se uporabljajo v medicini, in v primeru, ko priklopimo aparat, ta zazna koncentracijo plinov, ki so priklopljeni oziroma se celo v primeru, ko ni dovajanja kisika, zapre dovod plinov in sprožijo alarmi.
"Vendar pa anestezijski aparat nikakor ne more biti obvezen del opreme, ker je namenjen izvajanju operativnih posegov, ti pa se v reanimacijskem prostoru sila redko izvajajo in so potrebe za izvajanje anestezij, ki se izvajajo z anestezijskim aparatom, zelo ozke," je poudaril Grabar kot edini anesteziolog v projektni skupini, ki je načrtovala opremo urgentnih centrov.
Po njegovih besedah je kot anesteziolog poiskal mnenja kolegov, tudi predstojnika mariborskega univerzitetnega kliničnega centra kot vodilnega v strokovnem svetu za anestezijo, in da so s sodelavci oblikovali okvir, ki je potreben. Poleg izmenjave mnenj in številnih debat pa so zasledovali tudi strokovne smernice na tem področju, je dejal in dodal, da anestezijski aparat dejansko v osnovi ni namenjen kot detektor plinov, vsi ti senzorji so samo dodatna varnost, ki zagotavlja, da lahko ugotovijo morebitna odstopanja.
Grabar je o delovanju projektne skupine za poenotenje nakupa medicinske opreme še pojasnil, da so v njej sodelovali strokovnjaki iz bolnišnic, ki so bile zainteresirane za pridobitev opreme iz tega projekta in da so na podlagi strokovnih smernic skupaj opredelili opremo, ki sodi v okvir izvajanja urgentnega centra.
"Tudi o anestezijskem aparatu je tekla debata, kje naj bo kot koristna, ne pa kot nepogrešljiva naprava pri izvajanju postopkov oživljanja, ki se izvajajo v reanimacijskem prostoru. Dana pa je bila kot opcija, ki je ponavadi v sosednjih prostorih, zato je bilo postavljeno izhodišče, da se nabavi mobilna oziroma transportna anestezijska postaja, ki bi jo bilo možno vključiti tudi v opremo oziroma v opravljanje dejavnosti v reanimacijskem prostoru," je pojasnil Grabar.
Odločitev je bila prepuščena bolnišnici, v soboški so po njegovih besedah ta aparat namestili v reanimacijski prostor, z njim testirali vso opremo, vendar pa po dveh ali treh reanimacijah ugotovili, da ga pravzaprav ne rabijo in je bil celo moteč, zato so ga premestili v sosednji prostor, v operacijsko dvorano v neposredni bližini, tako da ga lahko premaknejo in uporabijo v reanimacijskem prostoru.
Mnenje skupine je tudi bilo, da so potrebe za uporabo anestezijskega aparata pri oživljanju sorazmerno ozke in da jih anesteziologi le redko uporabljajo. "Seveda pa ni bilo predvidenih možnih komplikacij, izhajali smo s stališča, da ko je objekt tehnično prevzet, potem je varen za uporabo vsake aparature," je izpostavil.
Grabar je še dodal, da so v njihovi bolnišnici kljub potrdilom o brezhibnosti še sami preizkusili vsako vtičnico in sklopko, ali deluje varno, pri tem pa analizirali tudi sestavo plinov. "Napovedovanje krivca za dogodek v novogoriški bolnišnici je sila nehvaležno, vsi, ki smo imeli opravka z opremo urgentnih centrov, pa ga silno obžalujemo in nam je nepredstavljivo, da se lahko kaj takega zgodi," je na koncu dodal Grabar.
