Slovenija

Upokojenci spet talci Erjavca in Mramorja

Simon Rosc
15. 3. 2016, 19.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

V vladi se spet krešejo iskre, kot je to že skoraj v navadi, se je na okope postavil minister Karl Erjavec in zahteva višanje pokojnin. Ne glede na to, da ga lahko kritiziramo, ker s tem spet nabira poceni politične točke, pa je hkrati nerazumljivo, da bo finančni minister pod pretvezo Bruslja spet snedel obljube.

sta
Finančni minister Dušan Mramor slalomira med usklajevanjem pokojnin in sprostitvijo varčevanja v javnem sektorju.

sta
Karl Erjavec si na račun izredne uskladitve pokojnin nabira poceni politične točke.

Spet je na obzorju spopad zaradi pokojnin. Med kom drugim kot med finančnim ministrom in angelom varuhom vseh upokojencev Karlom Erjavcem. Čeprav so bile finančne napovedi Umarja še pred mesecem dni zelo vzpodbudne, jih je očitno lahko zrušilo eno samo poročilo finančnih ministrov Evropske unije, zaradi katerega je vlada zagnala paniko. In tako smo spet v začaranem krogu, ki ga gledamo že nekaj let. Mramor bi upokojencem odrekel za pičle štiri evre višje pokojnine (v povprečju), Erjavec zaradi tega skače v zrak in postavlja pogoje, žuga s sankcijami in si s štirimi evri kupuje politične točke.

VIK IN KRIK

Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa, ki ga bo poslala Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS). »Eden glavnih problemov Slovenije je, da imamo na dolgi rok izjemno tveganje, da javne finance ne bodo zdržale, saj smo edina država med 28 članicami, ki ima tveganje dolgoročne fiskalne vzdržnosti,« je po seji pojasnil Mramor in tako povedal, zakaj tak vik in krik in hkrati nenaden preobrat – od pozitivnih ocen Umarja do novih ukrepov za zagotavljanje finančne stabilnosti države.

ŠE KASNEJŠE UPOKOJEVANJE

sta
Dejan Židan je miril, da višje upokojitvene starosti ne bo.

Finančni minister je izpostavil predolg študij, saj diplomanti na trg prihajajo prepozno, po drugi strani pa je pomembno tudi vprašanje pokojninskih sprememb. »Z daljšanjem delovne dobe, krajšim študijem, poznejšim prehodom v upokojenski status in boljšimi razmerami na trgu dela bi lahko dosegli, da bi bil javnofinančni del staranja prebivalstva vzdržen,« je dodal. Ja, prav ste prebrali. Mramor je pomislil tudi na še kasnejše upokojevanje. A je na to temo takoj po srečanju govoril predsednik SD Dejan Židan in pomiril, da je povprečna upokojitvena starost nekaj več kot 60 let in da zato ni potrebe po razmišljanju o novi reformi in dvigu meje za upokojitev na več kot 65 let.

POTREBE PO NOVI REFORMI?

Profimedia
Pričakovana starotna struktura

Čeprav se je vlada v nedeljo soglasno odločila, da nove pokojninske reforme še ne potrebujemo, ker da zadnja trenutno nosi pozitivne rezultate, je jasno, da zdajšnji sistem ne bo več dolgo zdržal. Že en sam pogled na projekcije strukture prebivalstva dajo jasno vedeti, da se veča vrh starostne piramide, kar pomeni, da bo upokojencev vse več, delovno aktivnega prebivalstva pa vse manj, kar je povsem nevzdržno za zdajšnji pokojninski sistem.

PIHATA VSAK V SVOJ ROG

O višjih pokojninah pa je tekla beseda, čeprav te teme v nedeljo ni bilo na dnevnem redu. Že pred dnevi se je pojavila zahteva ministra Karla Erjavca po izrednem zvišanju pokojnin, kar bi pri povprečni pokojnini na posameznega upokojenca pomenilo manj kot štiri dodatne evre v denarnici upokojencev. Mramor po koncu seje tega pogovora sicer ni želel komentirati, je pa o tem spregovoril Erjavec. Dejal je, da s finančnim ministrom nista našla skupnega jezika, saj da Mramor temu še vedno nasprotuje, Erjavec pa poudarja, da bo sam vztrajal pri uskladitvi.

Profimedia
Pričakovana starotna struktura

KJER SE PREPIRATA DVA …

Nerazumljivo je, da Mramor upokojencem ne privošči tistih dodatnih štirih evrov, ki bi očitno za Slovenijo pomenili celo katastrofo, pa čeprav je ob slabši oceni evropskih ministrov dejal, da gre pri vsem skupaj samo za uporabo drugačne metodologije. Je pa morda vse skupaj vendarle bolj razumljivo, če zahtevo Erjavca osmislimo in jo postavimo v kontekst časa in okoliščin.

Z Mramorjevega vidika je dvig pokojnin nedopusten, saj se bliža čas, ko bi vlada morala sprostiti varčevalne ukrepe v javnem sektorju, kar bi pomenilo za okoli 320 milijonov evrov dodatnih izdatkov iz državnega proračuna. Posledično torej, če finančni minister popusti upokojencem, mora popustiti tudi na drugi strani, kar pa je precej jasno, da se ne bo zgodilo.

In če pogledamo še z Erjavčeve strani, je ob raziskavah, ki kažejo najnižjo priljubljenost stranke Desus med volivci ta hip, povsem pričakovano, da je udaril z zahtevo, ki mu je vselej prinesla nekaj dodatnih političnih točk. Erjavec je tako še enkrat dokazal, da mu ni mar za vlado, ampak vidi le svoj cilj – dvig priljubljenosti.

Profimedia
Pričakovana starotna struktura

Vsekakor pa bo to še pereča tema, predvsem ker je Erjavec že žugal z ukrepi. Kot je dejal, bosta z Mramorjem razpravo še nadaljevala, na koncu pa bo moral o tem svoje povedati tudi predsednik vlade. Zunanji minister pričakuje, da bo do uskladitve prišlo, v nasprotnem primeru bo moral, kot je dodal, »znova iti na organe stranke«. Kako poceni je ta nakup političnih točk, kaže tudi izračun, kaj bi si za ta denar lahko na mesec kupili upokojenci s povprečno pokojnino. Kot smo izračunali, bodo lahko v nakupovalno košarico dodali liter mleka, 10 jajc, 1 kg krompirja in eno pašteto.

Vse bolj jasno postaja tudi blefiranje finančnega ministra Mramorja in vse bolj se kaže pravi obraz vlade, ki se napihuje ob podatkih o višji povprečni plači, gospodarski rasti, medtem ko nas pohodi že vsak bruseljski birokrat in se ne upošteva nobenih danih obljub. Čeprav se je usklajevanje pokojnin ob napovedani gospodarski rasti pričakovalo, se to zdaj odreka, tako kot se bo vsaj delno spet odreklo sprostitve medicinskim sestram, zdravnikom, policistom, šolnikom in vsem ostalim javnim uslužbencem.BLEFERSKI MINISTER

Koliko časa bo torej Mramor še lahko blefiral in koliko časa bodo državljani še prenašali, da jim vsakič znova pod pretvezo bruseljskih birokratov obrne hrbet. Mar ni tako, da bi moral evropski finančni minister leta vedeti, kaj in koliko lahko obljubi?

Profimedia
Pričakovana starotna struktura