Stališče predlagateljev odložilnega veta je na seji povzel državni svetnik Miloš Pohole. Skupina svetnikov med drugim ocenjuje, da bi morala v zakonu ostati rešitev, sprejeta v drugem branju zakona, po kateri je prošnja za mednarodno zaščito nedopustna, če prosilec v Slovenijo vstopi iz druge članice EU.
Skupina svetnikov se sklicuje tudi na varnostni vidik begunske krize in nujnost vzpostavitve varovalk za zmanjšanje tveganja možnosti zlorab v okviru postopkov za priznanje mednarodne zaščite. Tako bi bilo treba azilno zakonodajo po njihovem prepričanju še bolj zaostriti. Med drugim bi bilo treba določneje opredeliti rok, v katerem bi moral organ odločiti o priznanju mednarodne zaščite, in rok, v katerem bi morala oseba, ki želi vstopiti v Slovenijo, izraziti namen za vložitev prošnje.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je v odgovoru povzel nekatere podatke o aktualnih razmerah, povezanih z migracijsko krizo. Poudaril je, da vračanja iz Nemčije in Avstrije ni in da je trenutno v Sloveniji 150 ljudi, ki so v postopku vračanja v države, iz katerih so prišli, ali v države izvora.
Zaradi položaja v Grčiji lahko po besedah Šefica pričakujemo delno povečanje števila ilegalnih migracij, vendar pa se je Slovenija temu primerno organizirala. Ni pa več migracijskega toka, kot je bil značilen za minule mesece, je povedal državni sekretar, ki pa priznava, da se migracijske poti lahko spremenijo. Tudi v tem primeru pa bodo pristojni po zagotovilih Šefica ustrezno zaščitili interese Slovenije in EU.
Šefic je posebej pojasnil tudi vsebino 51. člena zakona o mednarodni zaščiti, ki je sprva vseboval tudi določbo, po katerem bi bila lahko prošnja nedopustna v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU, a je bila ta določba nato umaknjena.
