Za projektno dokumentacijo PGD in PZI za severni oziroma osrednji trakt nekdanje vojašnice imajo, kot so še zapisali, tudi zagotovljena sredstva v letošnjem proračunu. Po pridobitvi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja bo treba zagotoviti finančna sredstva za samo izvedbo. Ministrstvo je nekdanjo vojašnico na Roški dobilo v upravljanje in uporabo za potrebe Arhiva RS (ARS), Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ZAL) in Restavratorskega centra (RC). Prvotni načrti so predvidevali dokončanje obnove kompleksa do leta 1998, vendar je bila realnost drugačna: do leta 1995 so bili v vojašnici begunci iz BiH, gradbeno dovoljenje za obnovo je bilo pridobljeno šele leta 1999, je za STA povedal direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar.
ARHIVSKI DEPO
Do leta 2006 je bil poleg dela zahodnega trakta, ki je namenjen RC, obnovljen le vzhodni trakt, in sicer kot arhivski depo. Tja je ARS preselil mlajše gradivo s kar sedmih lokacij. Danes ima ARS prostore na Zvezdarski in na Kongresnem trgu v stavbi Kazine, arhivske depoje pa tudi na Roški ter za filmsko gradivo v Gotenici in Borovcu. Na Roški ARS po Cvelfarjevih besedah razpolaga s petimi etažami vzhodnega trakta, eno etažo uporablja ZAL. Nizko pritličje, ki je bilo prvotno namenjeno filmskemu gradivu Slovenskega filmskega arhiva pri ARS, je bilo predvsem zaradi nedoseganja ustreznih klimatskih razmer za hrambo filmske dediščine lani preurejeno v depo za hrambo spisovnega gradiva, trenutno testirajo klimatske razmere v njem. Del prostorov prvega nadstropja je bil lani preurejen za hrambo filmske dediščine, ki jo trenutno selijo vanj z več lokacij.
VEČ FAZ
Osrednji trakt je namenjen poslovnim prostorom arhiva, ki so trenutno na dveh lokacijah, v Gruberjevi palači na Zvezdarski 1 in v stavbi Kazine. Slednja je od konca lanskega leta namenjena akademiji za glasbo. Po Cvelfarjevih besedah naj bi bila leta 2011 izdelana programsko-projektna naloga za ARS, RC Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Slovensko kinoteko, ki pa ni bila dokončana, prevzeta in potrjena. Ker je bila preširoko zastavljena, se je sedanje vodstvo arhiva skupaj z ministrstvom za kulturo in ZVKDS leta 2013 odločilo omenjeno programsko projektno nalogo prilagoditi novemu stanju, rezultat je bila nova programsko-projektna naloga. Ta predvideva več faz, v prvi fazi obnovo in manjšo dozidavo severnega trakta. Z ministrstvom je bilo tudi dogovorjeno, da rešijo vprašanje upravljanja objekta.
