Zaradi staranja prebivalstva, neugodne demografske strukture in vse manjšega deleža delovno aktivnega prebivalstva se bomo morali Slovenci sprijazniti s tem, da v pokojninski blagajni ne bo dovolj denarja, da bi si vsi lahko privoščili mirno starost. Pokojninska reforma, ki smo jo sprejeli leta 2000, je uvedla tri pokojninske stebre. Bistvo tega sistema je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, ker mu samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja več ustrezne pokojnine. Prvi steber predstavlja tisto, kar od nekdaj poznamo pod izrazom pokojnina. Vanj morajo obvezno vplačevati vsi delodajalci, zaposleni in samozaposleni. Na podlagi medgeneracijske pogodbe se nato iz zbranega denarja izplačujejo pokojnine.
Skrb vzbujajoči podatki
A glede na podatke, ki jih objavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), se razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo vztrajno niža. Leta 2005 je tako povprečna pokojnina znašala 69,1 odstotka povprečne plače, leta 2014 pa le še 61 odstotkov; glede na mnenja strokovnjakov naj bi se v naslednjih letih razmerje znižalo celo na 50 odstotkov. 27,9 odstotka upokojencev prejema starostno pokojnino do 500 evrov. Slab odstotek oziroma kar okrog 3200 jih prejema pokojnino, ki je nižja od 200 evrov. Starostno pokojnino do 600 evrov prejema 46,6 odstotka upokojencev. To pomeni, da skoraj polovica vseh upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 562 evrov, kar je glede na raziskave minimalni dohodek, ki ga v Sloveniji potrebujemo za dostojno preživetje.
Leta 1980 je bilo razmerje med delovno aktivnim in upokojenim prebivalstvom 1:4, danes je le še 1:1,25.
Za dostojno življenje
Tisti, ki bodo v starosti želeli ohraniti svoj življenjski standard oziroma si zagotoviti človeka dostojno življenje, bodo morali poskrbeti, da bodo imeli ob vstopu v pokoj dovolj prihrankov oziroma bodo vlagali tudi v drugi in tretji pokojninski steber ali pokojninske sklade in rentna zavarovanja. V drugi steber se lahko vključijo vsi posamezniki, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, kolektivno ali individualno. V kolektivno zavarovanje se lahko vključijo zaposleni prek delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt.
V nasprotju z drugim stebrom je varčevanje v tretjem povsem samostojno, vanj pa se lahko vključi vsak posameznik ne glede na status zaposlitve. V tretji steber spada varčevanje vobveznicah, delnicah, naložbe v vzajemne sklade, investicijska zavarovanja oziroma vse, kar nam omogoča, da privarčujemo denar za dodatno pokojnino.
Drugi pokojninski steber
Vplačevanje sredstev v drugi pokojninski steber z davčno olajšavo spodbuja tudi država, saj jih ne štejemo v davčno osnovo za odmero dohodnine. Glede na podatke ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dodatno pokojninsko zavarovanje, ki predstavlja drugi steber, izvaja deset upravljavcev pokojninskih skladov. V sklade trenutno vplačuje malo manj kot 500 tisoč Slovencev. Velika večina, kar 481.606 pogodb o dodatnem pokojninskem zavarovanju je sklenjenih kolektivno oziroma so jih za svoje zaposlene sklenili delodajalci. Največji delež predstavljajo zaposleni v javni upravi. Skrb vzbujajoče je, da se je za dodatno pokojninsko zavarovanje na individualni ravni odločilo le 17.336 Slovencev.
Slovenci vplačujemo premalo
Skrb vzbuja tudi povprečni znesek vplačil, ki je le 29,44 evra. Če bi tak znesek vplačevali 20 let, je višina dodatne pokojnine, ki bi jo prejemali, sicer odvisna od donosov, ki jih ustvarjajo skladi, glede na informativne izračune, ki jih najdemo na spletnih straneh ponudnikov, pa bi se dodatek k pokojnini gibal le med 40 in 60 evri mesečno.
Zato vsi ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja poudarjajo, da je priporočljivo za pokojnino poskrbeti že ob prvi zaposlitvi in tako poskrbeti za čim daljše obdobje vplačevanja. Pomembna je tudi naložbena politika, za katero se odločamo. Sami namreč ob podpisu pogodbe odločamo o tem, koliko smo pripravljeni tvegati za dosego višjih donosov. Zadnja pokojninska reforma je omogočila tudi delovanje tako imenovanih skladov življenjskega cikla, ki ponujajo različne pristope. V obdobju do 45. oziroma 50. leta starosti tako lahko tvegamo več, med 50. in 60. letom malce manj in nato do upokojitve zgolj vzdržujemo vrednost, ki smo jo ustvarili. Glede na izračun, ki ga na svojih spletnih straneh ponuja zavarovalnica, ki trenutno edina ponuja tak sklad, bi ob mesečnem varčevanju po 50 evrov, skozi obdobje 40 let, na koncu lahko prejemali 381 evrov dodatne pokojnine.
Vplačilo v drugi steber pokojninskega zavarovanja pomeni davčno olajšavo.
Bodite pozorni
Pri vseh izračunih na tako dolgo obdobje je treba biti pozoren na več stvari. Prva je, da si vedno odmerimo znesek, ki ga zmoremo vplačevati, ter da če se znajdemo v finančnih težavah, plačevanje pravočasno zamrznemo in damo zavarovalno polico v mirovanje. Lani je bilo v mirovanju kar 93.013 polic dodatnega pokojninskega zavarovanja. Drugo, česar se moramo zavedati, je, da vrednost denarja zaradi inflacije pada in da sibomo s 60 evri čez 20 let lahko kupili znatno manj dobrin kot danes. Glede na podatke statističnega urada je inflacija v Sloveniji v zadnjih 20 letih znašala kar 131,6 odstotka. Da bi kupili enako košarico dobrin, kot smo jo s sto evri lahko kupili ob njegovi uvedbi 1. januarja 2007, bi danes potrebovali 116 evrov. Tretja stvar, ki povzroča največ težav, je, da vlaganje v sklade s seboj nosi tudi tveganje in da se pri vlaganju na dolgi rok ne moremo izogniti ciklom rasti, mirovanja in padcev.
