Čeprav je imela občina Žužemberk lani najmanjše vodne izgube v zadnjih petih letih, so te še vedno največje med vsemi občinami, ki jih pokriva novomeška komunala. In ravno ta naj bi bila po mnenju nekaterih svetnikov kriva za takšno stanje, da skoraj polovica vode steče nazaj v zemljo.
arhiv DL
Čeprav je imela občina Žužemberk lani najmanjše vodne izgube v zadnjih petih letih, so te še vedno najvišje med vsemi občinami, ki jih pokriva novomeška Komunala.
A kot poudarjajo na komunali, so le upravljavci omrežja, ki je v občini Žužemberk dolgo nekaj več kot 82 kilometrov. Daljšega imata le Novo mesto in Šentjernej.
»V Žužemberku so vodovodne cevi že precej dotrajane, omrežje pa je tudi zelo razvejano, zato so takšne izgube,« pravi Istok Zorko s komunale. Povrhu vsega je okoli 25 kilometrov omrežja starega med 30 in 50 let, okoli 18 kilometrov pa celo starejšega od 50 let. Zaradi njegove ranljivosti komunala Žužemberku namenja posebno pozornost. »Štirje ljudje s pomočjo sistema telemetrije SCADA in sodobnih naprav za odkrivanje in določanje mesta okvare nenehno pregledujejo podatke ter na ta način iščejo okvare. In eden od njih je zadolžen samo za občino Žužemberk.« Na ta način odkrijejo okoli 90 odstotkov vseh okvar, ostale informacije o iztekanju pa dobijo neposredno od občanov.
V Žužemberku so tako lani vodovodne izgube znašale 43,12 odstotka, v Dolenjskih Toplicah in Straži nekaj čez 30, v Novem mestu pa le 18,34 odstotka.
NAJBOLJ KRITIČNO PRI DVORU
Vodovodne okvare, ki imajo velik vpliv na kakovost oskrbe in posledično tudi na ceno, so najboljši pokazatelj stanja vodovodnega omrežja. Po podatkih komunale so imeli lani v vseh občinah 632 okvar, od tega 114 v Žužemberku. Več jih je bilo le v Novem mestu (230), ki pa ima štirikrat daljše vodovodno omrežje, medtem ko jih je bilo v Dolenjskih Toplicah 69, v Straži 40, v Mirni Peči pa le 10. Po navedbah komunale bi bilo v občini Žužemberk treba obnoviti vsaj 1600 metrov vodovoda. »Med najbolj kritične odseke spadajo območje Dvora in Jame, vodovod proti Stavči vasi, pa tudi tako imenovana visoka cona za Ratje, Žvirče, Prevole, Pleš, Hinje, Lopato in še nekatere druge vasi,« našteje Zorko.
B. B., arhiv DL
Zorko je zatrdil, da posebno pozornost namenjajo prav žužemberškemu omrežju.
STROŠEK ZA OBČINO IN OBČANE
V Žužemberku so tako lani vodovodne izgube znašale 43,12 odstotka, v Dolenjskih Toplicah in Straži nekaj čez 30, v Mirni Peči 23,02, v Novem mestu pa le 18,34 odstotka. Kot poudarja Zorko, vodne izgube predstavljajo razmerje med načrpano in prodano vodo, h kateri se prišteje tudi vsa evidentirana neobračunana poraba. Pomanjkljivost načina prikaza izgub v odstotkih je, da odraža izključno razmerje med prodano in načrpano količino, ne pa dejanske izgube v kubičnih metrih, zato je rezultat v največji meri odvisen od količine prodane vode.
NI VELIKIH ODJEMALCEV
»Če bi v občini Žužemberk dobili industrijskega porabnika s porabo okoli 13.000 m3, bi se vodne izgube prepolovile brez kakršnegakoli posega v vodovodno omrežje. Razmerje med načrpano in prodano vodo bi bilo ugodnejše, čeprav bi v zemljo iztekla enaka količina vode kot doslej,« pojasnjuje Zorko in dodaja, da v občini Žužemberk, ki povprečno porabi okoli 13.200 m³ vode na mesec, že majhno puščanje količine 0,5 l/s na letni ravni povzroči povečanje izgub za 2,7 odstotka. Enaka okvara pa v MO Novo mesto povzroči povečanje izgub za le 0,46 odstotka. Zato je treba izgube spremljati skozi daljše obdobje in jih je težko primerjati med občinami.
Večino vode kupijo pri sosedih, kar stane Občina Žužemberk kar 90 odstotkov vode kupi v sosednji občini Ivančna Gorica, le 10 odstotkov pa je dobi iz lastnih virov. Zato je pomemben čimprejšnji zagon vrtine na Vinkovem Vrhu, ki je vključena v težko pričakovani projekt Suhokrajinski vodovod, saj bi z njo lahko oskrbovali tako Dvor kot Žužemberk.
Velike izgube so strošek tako za občino kot za občane. »Voda, ki izteče v zemljo, ni obremenjena z lastno ceno, saj se ta izračuna na osnovi količin prodane vode. Ceno izgubljene vode predstavlja strošek porabljene električne energije, s katero je obremenjen vsak m³ vode, in vrednost vodnega povračila, ki se plačuje pristojnemu ministrstvu za količino načrpane vode. Dejanski strošek izgubljene vode, ki znaša 0,1338 evra/m³, velja za vse občine z izjemo Žužemberka, kjer je vrednost izgubljene vode povečana za ceno nakupa vode, ki znaša 0,423 evra/m³, tako da je skupna vrednost iztečene vode v občini Žužemberk 0,557 evra/m³. Strošek, ki ga predstavlja izgubljena voda, zvišuje lastno ceno vode, ki jo na koncu plača končni uporabnik, zato je nujno znižanje cene vodarine, ki jo bo občina dosegla z obnovo vodovodov in večjo izrabo lastnih vodnih virov,« še pojasnjujejo na komunali.
B. B., arhiv DL
