Vlašičevi, ki še odplačujejo kredit za stanovanjsko hišo, se bojijo, da jim bo imetje pogoltnila zemlja, ki je posledica do leta 1958 delujočega rudnika. Pomoč iščejo povsod, a jim večina doslej ustrezne rešitve še ni predstavila.
Arhiv družine Vlačič
Udori zemlje naj bi se na parceli Vlačičevih v Vičancih vrstili drug za drugim.
V vasi Vičanci v Krajevni skupnosti Velika Nedelja v občini Ormož, v delu, ki ga domačini poznajo kot Vičanski vrh, nekateri stanovalci že dlje časa ne vedo, kaj je to pošteni spanec, saj skorajda ne zatisnejo več očesa. Pod delom vasice naj bi namreč do leta 1958 deloval rudnik rjavega premoga, ki naj bi ga zaprli v skladu s takrat veljavno zakonodajo, zdaj pa so se začeli vdirati rudniški jaški in pod seboj "pokopali" že številna drevesa in zemljišča.
TRIDESET METROV OD JAME
Jasna Vlašič, ki ima stanovanjsko hišo od vdorne jame oddaljeno le še kakšnih trideset metrov, poudarja, da se zemlja še naprej nenehno udira. Za seboj je potegnila že precejšen del gozda in tudi njen vinograd, globok udor zemlje pa se je zdaj že nevarno približal predvsem njeni hiši, medtem ko ogroža tudi sosednje objekte in lokalno cesto na vrhu hriba. "Moja hiša je najbolj ogrožena. Jama, ki je nastala v podedovanem vinogradu, po naši grobi oceni v dolžino meri okoli 300 ter v širino dobrih 60 metrov," v strahu pripoveduje Vlašičeva in se spomni majske noči pred tremi leti, ko se jim sploh še sanjalo ni, da so bili nekoč pod njihovo parcelo rudniki premoga. "Naenkrat ponoči se je zemlja prvič udrla. Zaslišali smo glasno pokanje. Bili smo v hiši in odhiteli ven, kjer smo videli, da so drevesa padala sama od sebe. Nismo imeli luči, zato smo najprej mislili, da kdo nalaga drevesa. Zjutraj pa nas je pričakal prizor, ki ga skoraj ni mogoče opisati. Bilo je grozljivo, zgrabila nas je panika. V grabi se je sam od sebe naredil jez in voda je odtekala po vsej dolini," se spominja Vlašičeva in nadaljuje, da je v prvem šoku najprej pomislila na številko za klic v sili, ki jo je tudi poklicala. V regijskem centru za obveščanje so jo napotili na občino, saj naj bi šlo za naravno nesrečo. Območje so si ogledali predstavniki občine, vendar z odnosom oziroma načinom, kako so pristopili k sanaciji, ni zadovoljna.
KDO JE PRISTOJEN?
Sogovornica priznava, da je pomoč iskala povsod, a brez pretiranega uspeha. "Vsi, ki so si ogledali teren, prav tako pristojna ministrstva, so nam vselej postregli z istim odgovorom – da niso pristojni za to problematiko. Še vedno nam ni uspelo najti nikogar, ki bi prevzel tovrstno skrb. Tukajšnji župan za nas nima časa in nam pošilja druge ljudi. Prišel ni niti predstavnik krajevne skupnosti. Od nikoder ni lepe besede, ki bi nam vlila kakšno upanje. Jama pa se veča in nas čedalje bolj ogroža. Tudi dela vinograda več ni," razlaga Vlašičeva in dodaja, da s strahom pričakujejo mesec april, ko je po navadi največ padavin. Zaradi nezainteresiranosti lokalne skupnosti, pravi, se je tudi sama lotila raziskovanja in v Zgodovinskem arhivu Ptuj pridobila načrte rudnikov. Zdaj bi želela, da ji nekdo, ki se spozna na takšne dokumente, pove, ali je tukaj še varno živeti. "Še vedno odplačujem kredit za stanovanjsko hišo, zato se ne želim izseliti, četudi mi je župan enkrat rekel, naj ne skrbim, saj bodo zame že poskrbeli. Ni me pomiril. Imam tako rekoč novogradnjo, saj je bila hiša končana leta 2000. Plačevala sem tudi komunalno pristojbino, zato ne želim vsega zapustiti. V načrtu sem imela ureditev fasade, a se tega zdaj ne upam lotiti," je ogorčena Vlašičeva, ki je mati samohranilka z dvema hčerkama (ena se je poročila in odselila, op. p.) ter bi želela, dodaja, hišo zapustiti njima.
NADOMESTNO STANOVANJE
STA
Župan Alojz Sok naj bi domačinki zagotovil nadomestno občinsko stanovanje.
Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo na ormoški občini, za Svet24 odgovarja, da so s pomočjo strokovnjaka geomehanske stroke spoznali, da ne prihaja do plazenja terena, ampak do udora zemlje v opuščenem rudniškem objektu. "Sanacije smo se lotili na več načinov, a vselej ugotovili, da bo zaradi vedno večjega udora zemlje težko zagotovili ustrezno sanacijo. Pregledali smo vso dostopno arhivsko dokumentacijo v Zgodovinskem arhivu Ptuj, terenski ogled je opravil rudarski inšpektor Mitja Pavlič in zadevo predal Upravi RS za zaščito in reševanje v Ljubljani," je pojasnil in dodal, da je ormoški župan Alojz Sok ogroženi občanki Jasni Vlašič v primeru ogroženosti bivanja njene družine zagotovil nadomestno občinsko stanovanje. Sicer na tamkajšnji občini menijo, dodaja Klinc, da je država dolžna zagotoviti finančna sredstva za sanacijo primerov morebitnih poškodb na terenu po zaprtju opuščenih rudnikov. "Po neuradnih informacijah pa je sprejeto stališče, da bo na državni ravni sprejet program aktivnosti in bodo zagotovljena finančna sredstva za sanacijo prizadetega območja v Vičancih," je poudaril.
STA
