Gorenak je namreč Cerarju zastavil poslansko vprašanje, koliko stroškov je imela do zdaj Slovenija s prehodom migrantov in koliko jo mesečno stane en prosilec za azil.
Po Cerarjevih besedah je prehod migrantov državo do 15. februarja stal nekaj več kot 32 milijonov evrov, v kar so všteti stroški zaposlenih v državnih in občinskih organih ter javnih zavodih, stroški sprejema in namestitve, stroški prostovoljcev in stroški občin.
Do zdaj je Slovenija po njegovih besedah od EU prejela 10,2 milijona evrov pomoči. Razvojna banka Sveta Evrope ji je dodatno donirala 1,5 milijona, Visoki komisariat ZN za begunce pa 3,6 milijona evrov. Prejela je tudi nekaj bilateralnih donacij.
Prosilec za azil po premierjevih besedah državo stane 385 evrov mesečno, v kar sta všteta njihova oskrba in mesečna žepnina v višini 18 evrov.
Gorenak s tem delom odgovora ni bil zadovoljen, saj je ocenil, da Cerar zavaja. Kontingentni načrt, ki govori o postopkih namestitve prosilcev za azil in ga je sprejela vlada, po Gorenakovih besedah namreč govori o bistveno višjih stroških.
"385 evrov je strošek osnovne oskrbe, kot sta hrana, namestitev in žepnina. Sem pa je treba prišteti še stroške za plače zaposlenih, ki letno znašajo 509 milijonov evrov. Če k temu dodamo samo še stroške za varnostnike, ki znašajo 220.000 evrov letno, dobimo mesečni strošek na posameznega prosilca za azil v višini najmanj 1344 evrov," je dejal.
Cerar je odgovoril, da želi Gorenak v strošek za prosilca za azil na vsak način vključiti tudi fiksne stroške, to je stroške za zaposlene v azilnih domovih, samo delovanje azilnih domov in podobno. A ti stroški bi po njegovih besedah nastajali v vsakem primeru.
Povedal je, da je država do zdaj iz Slovenije vrnila nekaj več kot "ducat" prosilcev za azil. Ocenil je tudi, da je za varnost v Azilnem domu Ljubljana primerno poskrbljeno, prav tako v Centru za tujce v Postojni.
Še preden je Cerar odgovarjal na poslanska vprašanje, je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko v okviru postopkovnega vprašanja opozoril na dogajanje na dveh sobotnih shodih v Ljubljani, povezanih z migranti. Opozoril je, da so se shoda v podporo namestitvi migrantov udeležili tudi zamaskirani posamezniki, oboroženi s palicami in t. i. bokserji.
Zato je Tanko vlado pozval, naj predlaga sejo DZ, na kateri bi obravnavali pojave levega ekstremizma. Predsednik DZ Milan Brglez je slednje označil kot zlorabo poslovnika. Miha Kordiš (ZL) pa je dejal, da sam na shodu ni videl nikogar, ki bi bil oborožen.
