Vse manj je intenzivnih jablanovih nasadov, zasajenih predvsem s konvencionalnimi sortami, ter hruškovih in tudi breskovih sadovnjakov, a po drugi strani razveseljujejo podatki, da je v regiji zasajenih vse več češenj, namiznega grozdja, malin in vseh vrst jagodičja, poleg tega je vse več orehovih nasadov in površin, na katerih vse sadne vrste pridelujejo ekološko.
PREMIKI V ZADNJIH LETIH
Kot pove Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo v KGZ Novo mesto, je v Posavju okrog 50 hektarjev jagod oziroma skoraj polovica vse slovenske pridelave, ki poteka na 110 hektarjih. Maline pridelujemo v Sloveniji na nekaj čez 20 hektarjih, od tega jih je samo v Posavju malo pod 10, pri jablanah pa je od skupno 2700 hektarjev slovenskih nasadov le malo pod 600 hektarjev v Posavju. Kar polovico malinovih nasadov in nasadov namiznega grozdja je bilo narejenih v zadnjih sedmih letih, nasadi jagod pa so se z lanskih 40 zdaj povečali na 50 hektarjev.
ŠIPEK, DREN IN PREDELAVA
Vse več je tudi nasadov orehov (v Posavju 20 ha), leske (16,5 ha) in kostanja (5,5 ha) ter drugih različnih vrst in sort (80 ha). Kot še dodaja, se je v zadnjih treh letih močno povečalo sajenje aronije, ki po registru v Sloveniji raste na 60, v Posavju pa na 20 hektarjih. Povečuje se tudi pridelava kakija in počasi tudi šipka, aktinidije, drena in drugih, pa tudi sadnih vrst, ki so namenjene predelavi, denimo kutin. Več je zanimanja za ekološko pridelavo sadja, vključevanje pridelave v ponudbo turističnih kmetij, predelavo sadja in vse več je novincev sadjarjev, ki se zanimajo za specifične sorte, kot so denimo goji jagode.
BI TAKO JABOLKO POJEDLI?
»Izziv za slovensko in posavsko sadjarstvo sta poraba jabolk pri Slovencih in trgovska ponudba, v kateri trgovci odločajo, kaj bomo jedli. Jabolko, ki gre iz naših nasadov v hladilnico, je čisto nekaj drugega kot tisto, ki ga najdemo v trgovinah. Mislim, da smo Slovenci preskromni kupci in se raje obrnemo k uvoženem sadju, kot da bi zahtevali boljše domače. Pri prodaji jabolk imamo ogromno rezerv, saj statistika kaže, da povprečen Slovenec poje samo dve do tri jabolka na teden! To je priložnost za slovenske sadjarje, ki pa nikoli ne smejo nikomur ponuditi ploda, ki ga sami ne bi pojedli – ne v dar ne v prodajo. Naši najbolj kritični in tudi pomembni bodoči kupci so otroci, mi pa damo v šole taka jabolka, ki jih noben sadjar ne bi jedel,« je kritična Brencetova.
Prepričana je, da v državi nujno potrebujemo partnerski odnos med kupcem in pridelovalcem. Kupci pa moramo po njenem mnenju postati aktivnejši in zavračati v trgovinah jabolka, ki tja ne spadajo, ker zagotovo niso šla takšna iz domačih skladišč. Bolj aktivni bodo morali biti tudi sadjarji sami, saj na koga drugega ne morejo računati.
Slovensko in z njim posavsko sadjarstvo si morata odgovoriti na nekatera vprašanja. Zakaj v Sloveniji pojemo tako malo jabolk in zakaj ponudba na trgovskih policah ne ustreza obljubam sadjarjev, ki trdijo, da pridelujejo najboljša jabolka, breskve? Zakaj je v trgovinah tako malo slovenskih ekološko pridelanih jabolk? Ali je prava pot sadjarstva v najbolj intenzivni, morda v pridelavi posebnosti, ekološki pridelavi?
