Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je opozorila, da so otroci pogosto podvrženi dolgi in večkratni izvedeniški obravnavi. Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin je dejala, da je na področju zaščite žrtev opazen pomemben napredek, spremenil se je tudi odnos do žrtev.
Mama spolno zlorabljenega otroka: Otrok se je tresel, potil, se me oklepal. Imela sem občutek, da se bori za svoje življenje.
Na nevladne organizacije se še vedno obračajo številne žrtve, ki niso zadovoljne z obravnavo v kateri od državnih institucij, in predstavnike nevladnih organizacij celo prosijo, da jih spremljajo na razna zaslišanja. Mame žrtev, otroka, ki je doživel spolno zlorabo, se sprašujejo: »Ali bo otroku kdo verjel? Ali je naš sistem sposoben zaščititi otroka pred zlorabo?« Zabukovec Kerin je še dodala, da je nesprejemljivo, da pravila na tem področju ne obstajajo. »Če ni pravil, ni kršitev. Slabe prakse naj se nemudoma ustavijo.« Po njenih besedah številni, ki se srečajo s spolno zlorabo, naj bodo to zlorabljeni otroci ali njihovi bližnji, namreč ne vedo, kaj jih skozi vse faze postopkov čaka in koliko svoje intime bodo morali razgaliti pred neznanci. Zato bi morali biti postopki jasni in transparentni. V zaključku je še pripomnila, da večina sodnih izvedencev dela dobro in odgovorno.
PEKLENSKI SISTEM
Skozi kakšen pekel sistema države gre lahko otrok kot žrtev spolne zlorabe, je na posvetu pokazala pripoved mame, ki so jo na posvetu zvočno predvajali. Ko je ugotovila, da je njen nekdanji mož spolno zlorabil njuna otroka, je o tem obvestila policijo in center za socialno delo. Sledilo je desetdnevno čakanje, da sodišče izda začasno odredbo za prepoved stikov med otrokoma in njunim očetom. Druga travmatična izkušnja je bil obisk kriminalista na šoli. Malček je moral sredi pouka zapustiti razred in mu razlagati, kakšno gorje prestaja. Ob tem je bruhal. Kriminalist, očitno brez empatije, pa se je na to otrokovo reakcijo odzval z izjavo, da ima malček verjetno virozo.
V 80 odstotkih je storilec spolne zlorabe odrasla oseba, ki jo otrok pozna in ji zaupa. Neznana oseba je običajno bolj nasilna.
PRIČA IN ŽRTEV V ISTEM PROSTORU
Otroka sta potem svojo kalvarijo morala predstaviti še pedopsihiatrinji in sodnima izvedenkama. Srečanje s sodno izvedenko, ki jo je angažiralo družinsko sodišče, se je za malčka in mamo izkazalo za dodatno travmatično izkušnjo. Njen pristop je bil neprijazen in strog. Čeprav sta ji otroka že vse povedala brez navzočnosti očeta, je potem zahtevala, da še enkrat vse povesta in to ob navzočnosti očeta, mamo pa je napotila ven.
A otroka mami nista dovolila, da zapusti sobo. Nato je izvedenka zahtevala, da otroka na svojem telesu pokažeta, kaj jima je oče počel, in to pred njim. »Otrok se je tresel, potil, se me oklepal. Imela sem občutek, da se bori za svoje življenje«, je dejala mama in dodala, da izvedenka potem ni nikjer v svojem mnenju opisala spolne zlorabe. Čeprav jim je ta izvedenka dejala, da je ne bodo več potrebovali, je še enkrat želela soočenje. Na to srečanje je prišla samo mama.
Čez štirinajst dni po prvem srečanju s prvo izvedenko so dobili vabilo iz kazenskega oddelka sodišča na srečanje z njihovo izvedenko. Otroka sta tako znova govorila, kaj se jima je dogajalo, s tem da oče ni bil prisoten, in vse to kazala na lutki. Mama se je vprašala, zakaj se mnenje iz družinskega oddelka ne more upoštevati tudi na kazenskem oddelku sodišča.
IZVEDENEC NAJ PRIDE NA DOM
Predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz se je ob slišanem vprašala, kako je mogoče, da se ob vseh dokumentih, ki ščitijo otrokove pravice, dogaja ponovna viktimizacija žrtve. Kot primer slabe prakse je omenila, da se izvedenca vključi pozno, in to tudi do šest izvedencev. Poudarila je še, da ni nič narobe, če izvedenec pride na dom, in ne da mora otrok hoditi na drug konec Slovenije v neznano okolje. Na koncu je sklenila, da potrebujemo učinkovit nadzor nad delom izvedenstva.
