Onkološki inštitut se je po januarski odločbi inšpektorata, da je Štiblar Kisićeva v času, ko je bila še pomočnica za pravne zadeve prejšnjega generalnega direktorja OI Janeza Remškarja prejela skoraj 6000 evrov bruto dodatka za nadure in skoraj 150 evrov bruto za delo v manj ugodnem delovnem času, ki so bili izplačani nepravilno, saj po uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju pomočniki direktorjev niso upravičeni do takšnih dodatkov, napovedal ugovor na zapisnik o inšpekcijskem nadzoru.
Inšpektorat pa v odgovoru na njihov ugovor ugotavlja, da v omenjeni zadevi ne obstaja pravna podlaga za odrejanje in plačilo dela preko polnega delovnega časa javni uslužbenki na delovnem mestu pomočnik direktorja. Zato so bili dodatki za nadurno delo nepravilno izplačani in mora OI vzpostaviti zakonito stanje, so danes sporočili z OI.
"To pomeni, da je bila odredba za nadurno delo, ki jo je podpisal in s tem nadurno delo odredil Janez Remškar, brez pravne podlage, za kar pa je odgovoren takratni direktor," poudarjajo na Onkološkem inštitutu. "Torej odgovornost za odrejeno nadurno delo nosi bivši direktor in nikakor Zlata Štiblar Kisić," dodajajo.
A bo vse nadure, ki so bile opravljene in izplačane, v celoti vrnila, poudarja Štiblar Kisičeva, ki ob tem napoveduje, da bo zaradi nepravilnega tolmačenja v odločbi sprožila upravni spor in na ustavnem sodišču zahtevala presojo, "saj je zadevna zakonodaja na tem področju nejasna in se različno razlaga in uporablja".
Po prepričanju Štiblar Kisićeve namreč pravno stališče, ki ga je zavzelo ministrstvo za javno upravo, krši ustavno načelo enakopravnosti, saj povzroča neenakost in diskriminacijo med različnimi delovnimi mesti. "Ureditev, v kateri pomočniki direktorjev niso upravičeni do plačila za odrejeno in plačano nadurno delo, javni uslužbenci na vseh ostalih delovnih mestih pa so, neupravičeno diskriminira delavce, zaposlene na delovnem mestu pomočnika direktorja," pojasnjuje.
Neskladje uredbe
Direktorji niso upravičeni do plačila nadur, ker sami razporejajo svoje delo in organizacijsko nimajo nadrejenega. Če hočejo nadurno delo opravljati, pa potrebujejo soglasje ministrstva, kot nadrejenega organa, ki jim takšno delo lahko odobri. Pomočniki direktorjev pa pri organizaciji dela in razporeditvi delovnega časa niso v enakem pravnem položaju kot direktorji, saj morajo upoštevati navodila svojega predstojnika, to je direktorja. Direktor kot zakoniti zastopnik zavoda, ki je odgovoren za organizacijo dela in nemoten delovni proces, se torej lahko suvereno odloča, kako bo organiziral delo znotraj zavoda, medtem ko pomočnik v razmerju do direktorja te diskrecije nima, svoje argumente pojasnjuje Štiblar Kisićeva.
V kolikor direktor pomočniku naloži (odredi) nadurno delo, ga slednji mora opraviti, sicer huje krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar bi mu delodajalec lahko neutemeljeno izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
Zato gre po prepričanju Štiblar Kisićeve v tem primeru za očitno neskladje uredbe, ki je določila, da tudi pomočnikom direktorjev v javnem sektorju ne pripada plačilo za nadurno delo, z ustavo, ki vsakemu jamči pravico, da je plačan za opravljeno delo. "Stališče, kot ga je zavzelo ministrstvo za javno upravo, krši ustavno določeno pravico, ki je kot taka v ustavi določena v povezavi z drugimi pravicami in svoboščinami na področju dela, zlasti s pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena ustave, svobode dela iz 49. člena ustave ter s pravico do socialne varnosti iz 50. člena ustave." je v dodatnem pojasnilu zapisala Štiblar Kisićeva.
Po oceni OI je nesprejemljivo, da imata dve najpomembnejši inštituciji na področju javne uprave - ministrstvo za javno upravo na eni in Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani na drugi strani tako diametralno nasprotujoče razlage. "Zakoni morajo biti jasni in se morajo uporabljati za vse enako. Praksa izplačil nadurnega dela za pomočnike direktorjev v javnih zdravstvenih zavodih je namreč različna," dodajajo.
Štiblar Kisićeva sicer še vedno čaka, ali bo vlada dala soglasje k njenemu imenovanju za generalno direktorico OI. Svet zavoda jo je izmed prijavljenih kandidatov za to funkcijo izbral 7. januarja letos.
