Slovenija je na vlogo Hrvaške za registracijo slavonskega kulena ugovarjala na podlagi določbe evropske zakonodaje o shemah kakovosti, ki govori, da bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj popolno ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave enotnega dokumenta za registracijo slavonskega kulena v uradnem listu EU, so pojasnili na ministrstvu.
"Razlog za ugovor je torej, da tudi slovenski proizvajalci proizvajajo proizvod z imenom 'slavonski kulen'," so zapisali na ministrstvu.
Hrvaški proizvajalci kulena so jezni, ker je Slovenija ugovor poslala zadnji dan, ko je še bila možna pritožba, potem ko je Hrvaška 13 let delala na registraciji in zaščiti slavonskega kulena.
Madžari niso imeli pripomb
Tajnik združenja Slavonski domači kulen/kulin Andrija Matić je za hrvaške medije spomnil, da Madžarska ni imela nobenih pripomb, ko je Hrvaška zaščitila baranjski kulen. Poudarja, da je slavonski kulen tradicionalni hrvaški izdelek.
"Slavonski kulen je za nekoliko razredov boljši kot baranjski, ker ga izdelujejo iz mesa domačih svinj, pri katerih so znane tri generacije živali," je dejal Matić. Poudaril je, da so že začeli priprave za oglaševalsko kampanjo svojega izdelka med letošnjim evropskim nogometnim prvenstvom v Franciji, kar je po slovenski potezi postalo vprašljivo. Pričakovali so, da bi po oglaševalski kampanji okrepili proizvodnjo za približno 100 ton na leto.
Eden najbolj znanih hrvaških proizvajalcev kulena Tomislav Galović je spomnil, da je še pred sedmimi letih od slovenske vlade zahteval, naj edini slovenski proizvajalec "slavonskega kulena" Celjske mesnine ustavi proizvodnjo izdelka, ker "nima povezave z originalom", a se ni nihče odzval. Meni sicer, da bo na koncu vse dobro za Hrvaško in da se bo slovenska poteza izkazala kot dobra reklama za slavonski kulen.
"Spoštovati je treba običajni postopek in zelo kmalu bo jasno, da imamo tisto, kar je najbolj pomembno za zaščito - ozemlje, tradicijo in tipičnost izdelka," je izjavil.
Hrvaški strokovnjaki menijo, da zaščita hrvaške suhomesnate delikatese ni ogrožena, temveč zgolj prestavljena, dokler ne bo rešitve ugovora. Slovenska stran ima dva meseca časa, da pojasni svojo zahtevo, na katero bo Hrvaška nato odgovorila.
Na hrvaškem kmetijskem ministrstvu so dejali, da iz slovenskega ugovora ni jasno, kaj je za Slovenijo problematično v registraciji zemljepisne zaščite porekla kulena.
Hrvati menijo, da gre za maščevanje
V Jutarnjem listu so danes ocenili, da se Slovenija verjetno maščuje zaradi hrvaškega ugovora na kranjsko klobaso, po katerem je hrvaška mesna industrija dobila še 15 let časa, da bi lahko proizvajala izdelek pod tem imenom. Lahko, da se bo podobno zgodilo z industrijskim slavonskim kulenom iz Slovenije, menijo.
Hrvaški poslanec v Evropske parlamentu Ivan Jakovčić, ki je znan kot rekorder po številu vprašanj evropskim poslancem, je ugovor Ljubljane ocenil kot "teater absurda slovenske politike", kot je bilo to po njegovem mnenju tudi v primerih terana in varaždinskega zelja.
Komentatorka Večernjega lista je danes v kontekstu spora izpostavila, da je tudi Slovenija problematična soseda, ki ji ni zaupati, ko gre za dobro voljo pri reševanju odprtih problemov med državama.
