Sveženj mora zdaj dobiti še podporo v zgornjem domu parlamenta, senatu, in tri petine glasov v kongresu, ki ga sestavljata oba domova parlamenta. Ta se sestane, ko se glasuje o ustavnih spremembah.
Ustavna reforma med drugim predvideva vpis postopka razglasitve izrednega stanja v državi v ustavo in odvzem francoskega državljanstva osebam z dvojnim državljanstvom, ki bodo obsojene zaradi terorističnega dejanja. V primeru razglasitve izrednih razmer bo policija dobila pooblastila za izvajanje hišnih preiskav in odrejanja hišnega pripora brez sodnega nadzora.
Medtem ko javnost protiteroristične ukrepe večinoma podpira, so vladajoči socialisti glede tega razdeljeni. Zaradi svežnja, predvsem zaradi predloga o odvzemu državljanstva, je januarja odstopila pravosodna ministrica Christiane Taubira, nekdanji premier Jean-Marc Ayrault pa je predloge javno obsodil.
Premier Manuel Valls je v torek izrazil prepričanje, da bo ustavna reforma sprejeta. Ob tem je posvaril poslance iz vrst socialistov, da bi z glasovanjem proti vlado pahnili v težave, predsednik Francois Hollande pa bi ostal v manjšini. Posvaril je, da se Francija še vedno sooča s teroristično grožnjo, ki je "nedvomno večja kot pred 13. novembrom lani".
