Odbor za pravosodje je na današnji seji sledil mnenju, ki ga je pripravila zakonodajno-pravna služba DZ. Ta je med drugim zapisala, da bi moralo Okrožno sodišče v Ljubljani o zahtevi za odreditev zasega dokumentacije odločiti tako, da bi ji ugodil, ali pa tako, da bi zahteval odločitev višjega sodišča.
"Z začetkom postopka pred ustavnim sodiščem pa je tudi vrhovnemu sodišču vzel možnost, da se izreče in uporabi enega od sredstev za poenotenje sodne prakse," so zapisali pravniki DZ. V tem primeru sta namreč okrožni sodišči v Celju in Mariboru enaki zahtevi, ki jo je podala komisija DZ, ugodili in odredili zaseg želene dokumentacije, in sicer iz NKBM, Banke Celje in Probanke.
Ljubljansko okrožno sodišče pa zasega dokumentacije iz NLB, Abanke in Factor banke ni odobrilo, od komisije zahtevalo dopolnitev zahteve ter se na ustavno sodišče obrnilo z zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 19. člena v zvezi s četrtim odstavkom 13. člena zakona o parlamentarni preiskavi. Odprto vprašanje naj bi namreč med drugim bilo, kdaj oz. po katerih standardih sodišče odredi zaseg.
DZ meni, da izpodbijani določbi nista v neskladju z 2. členom ustave, ki skrbi za pravno varnost, predvidljivost v pravu in zaupanje v pravo. Navedbe okrožnega sodišča pa so v nasprotju z zasnovo in namenom parlamentarne preiskave, ki ni namenjena ugotavljanju kazenske odgovornosti in v kateri niti ni nujno, da je zmeraj določen preiskovanec, izhaja iz odgovora, ki ga je DZ poslal ustavnemu sodišču.
Medtem pa vlada meni, da je obstoječi zakon o parlamentarni preiskavi sprejel DZ in da se v zvezi z oceno okrožnega sodišča lahko strinja, da bi zaradi razlogov, ki jih zahteva izpostavlja, kazalo v zakonu posebej urediti pogoje za uporabo preiskovalnih oz. prisilnih ukrepov iz zakona o kazenskem postopku tako, da bi ustrezali smislu in namenu parlamentarne preiskave. S tem bi bila po mnenju vlade pristojnemu sodišču dana možnost, da se presodi zakonitost zahtev preiskovalnih komisij.
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za sanacijo bank je doslej prejela 15.724 strani zaupnega gradiva s strani slovenske centralne banke ter zahtevano dokumentacijo s strani bank s štajerskega konca.
