Slovenija

Karneval v Cerknici: Pust je in pust bo

STA
7. 2. 2016, 18.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Čeprav so se v zadnjih dneh pojavila številna ugibanja o prihodnosti pusta v Cerknici, se je danes v prestolnici Notranjske in deželi matere Uršule zbralo nekaj tisoč obiskovalcev, ki so si prišli ogledat tradicionalno pustno povorko. Maškaram, ki preganjajo zimo, je nekoliko ponagajal dež, a ni nikogar odgnal.

Pust v Cerknici, ki ga vsako leto organizira pustno društvo, je najbolj tradicionalna prireditev na Notranjskem. A vsako leto se pred pustnim tednom pojavijo vprašanja in ugibanja o tem, ali pust sploh bo. Čedalje večji stroški organizacije so preveliko breme za pustno društvo, v času krize, ko vsi zategujejo pasove, pa se tudi lokalna podjetja čedalje manj odločajo za donacije in podporo tega festivala.

Na občino Cerknica so padli očitki, da pust ni v interesu občine Cerknica, kar je župan Marko Rupar kategorično zanikal: "Pustovanje vsekakor je v našem interesu. Ravno zato smo v zadnjih letih za izgradnjo pustne hale prispevali 300.000 evrov." Občina Cerknica je tudi sicer letos za pusta namenila 15.000 evrov ter še okoli 10.000 evrov posrednih sredstev.

Rupar rešitev vidi tudi v tem, da bi pustno društvo bilo aktivno skozi celo leto, z organizacijo manjših dogodkov, več let je tudi v načrtu stalna razstava glavnih pustnih maskot, ki so danes zavzele Cerknico: mati Uršula, Jezerko, ščuka, žaba, polhi in druge značilne maskote z Notranjske.

Seveda pa Rupar ob tem poudarja, da so pripravljeni finančno podpreti študijo o pustovanju, v kolikor se potrebo po študiji ustrezno utemelji.

Pustno rajanje v Cerknici je svoja zlata leta doživelo v osemdesetih letih, po osamosvojitvi in s prihodom kapitalizma pa so nastopili črni časi za cerkniški pust in pustno društvo, ki se je spopadalo s čedalje večjimi ovirami.

Danes so v Cerknico prišli številni obiskovalci, tako domači kot iz tujine. Matej iz Planine vsako leto obišče karneval s prijatelji, en dan pred karnevalom izdelajo skupinsko masko, se udeležijo sobotnega rajanja, potem pa še nedeljskega karnevala.

Saška iz Maribora se spominja karnevala, ki ga je v začetku devetdesetih obiskala s starši, danes pa je sem prišla s svojimi otroci. "Čudovito je videti vse ogromne figure, ki sem jih občudovala kot majhna deklica. Danes jih z veseljem pokažem svojima sinovoma," je dejala.

Vsi skupaj pa upajo, da karneval letos ne poteka zadnjič. Škoda bi bilo, da bi se Notranjci morali odpovedati svoji najbolj slavni prireditvi in zaščitnemu znaku tega okolja.