Sanacija v žledolomu poškodovanih gozdov je pri iglavcih dosegla 70 odstotkov poškodovanih dreves, pri listavcih pa 37 odstotkov. Delež posekanih poškodovanih dreves je bil ob koncu leta 2015 višji v državnih gozdovih in nekoliko nižji v zasebnih in občinskih gozdovih.
Potek sanacije sicer po navedbah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) po posameznih območnih enotah sledi napovedim. Največ dela je ostalo v po žledu najbolj poškodovanih območnih enotah Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj. V teh enotah je obseg potrebne dodatne sanitarne sečnje zaradi napada podlubnikov tudi največji, kar dodatno otežuje napredek sanacije posledic žledoloma.
Na drugi strani je sanacija posledic žledoloma v manj poškodovanih območnih enotah Slovenj Gradec, Nazarje, Bled in Kočevje v glavnem zaključena.
Ocene škode, ki so jih na ZGS predstavili dva meseca po žledu, v veliki meri držijo tudi dve leti po ujmi. Škoda je bila ocenjena na 214 milijonov evrov, ob tem pa je bil predviden posek 9,3 milijona kubičnih metrov drevja. Danes na ZGS ocenjujejo, da bo najmanj 2,5 milijona kubičnih metrov v žledu poškodovane lesne mase ostalo v gozdu.
Vse po žledu poškodovane lesne mase ne bo mogoče, niti ne bo smiselno, spraviti iz gozda. Razlogov je več, predvsem pa zaradi nedostopnosti posameznih gozdnih predelov, zaradi neekonomičnosti posameznih sečenj, zaradi razdrobljene lastniške strukture gozdov, ki ob slabi opremljenosti in usposobljenosti lastnikov gozdov dodatno ovira učinkovito sanacijo, in zaradi hitrega razvrednotenja lesne mase, ki ostaja v gozdu, pojasnjujejo na ZGS.
