V pustni čas smo zakoračili na polno – včeraj debeli četrtek, jutri pustna sobota. In že od nekdaj velja, da se je treba ob pustu pošteno najesti. Le obilna pustna pojedina, polni krožniki in dobra hrana bodo prinesli bogato letino.
Svet24
flancati
Seveda pa so s polnimi pustnimi krožniki naši predniki tudi počistili zaloge iz shrambe, ki bi se ob 40-dnevnem postu, ki se začne s pepelnično sredo in traja do velike noči, lahko pokvarile. Pregovor pravi: Tisti, ki se za pusta ne naje do sitega, bo vse leto stradal.
PRI ANICI
Kako se tem stvarem ob pustnem času streže, smo se pustili poučiti Anici Može. Sodeč po vseh dobrotah, ki jih je vestna gospodinja Anica za nas pripravila, pri Možetovih v Jurni vasi ne bodo stradali in bo zemlja rodovitna. To lahko podkrepimo še z enim starim pregovorom: Če se za pusta ne bomo najedli krofov, se poleti ne bo sušilo seno!
svet24
anica moze
No, Anica tokrat za praznično mizo ni postregla s krofi, ki pa bodo zagotovo na mizi za pusta, temveč z ocvirkovo potico ali špehovko, flancati iz pirine moke, prekajeno kračo in rebri, kislim jabolčnim hrenom, krompirjevo solato, suho juho z ajdovimi žganci, ajdovo kašo s pečeno domačo svinjino in sirovo pogačo.
»Pri nas doma smo za pustni torek jedli še eno posebno jed – šivanko. Trebušno prepono od prašiča nadevamo z mletim mesom, pripravljenim za klobase, ter z vranico in ledvicami, ki jih dobro začinimo s poprom, kumino in česnom. Nato vse skupaj zašijemo kot klobaso in damo v dim za štiri do pet dni. Klobaso potem kuhamo kot juho, ki jo lahko postrežemo z ajdovimi žganci, tako kot suho juho, šivanko pa s krompirjevo solato,« je povedala Anica, ki je šivanko v preteklosti nekajkrat pripravila tudi za svojo družino.
TRADICIONALNE IN SODOBNE JEDI
Pri pripravi pustnih jedi se Anica drži tradicije, je pa v njeni kuhinji vedno prostor tudi za novosti. Tako ona kot njeni hčerki, obe tudi že mamici, Anica in soprog Martin bosta aprila že v četrto postala babica in dedek, radi preizkusijo kaj novega in drugačnega, sicer pa, kot pravi, pri njih vsi jedo vse. Tako se na njihovem jedilniku večkrat znajdejo tudi različne mineštre, žganci in podobe domače jedi.
svet24
potica
Seveda prisegajo na doma pridelano hrano. Zadnjih osem let so ekološka kmetija, usmerjeni pa so v rejo rodovniških konj slovenske hladnokrvne pasme. Žrebice imajo za nadaljnjo rejo, žrebički pa so potencialni kandidati za državno žrebišče. Konji se od maja do novembra pasejo na prostem, pa tudi čez zimo v hlevu niso privezani k jaslim.
Za lastne potrebe imajo tudi kokoši, piščance in zajce, sami pridelajo vso zelenjavo, sejejo piro, ječmen in oves za konje, od 13 hektarov obdelovalne zemlje pa je 12 hektarov travnikov. Le vinograd z okoli 500 trtami sort za cviček na bližnjem, dva kilometra oddaljenem Cerovcu ni ekološki.
»Zelo rada tudi vlagam, za ozimnico pripravim domačo marmelado, rdečo peso, stročji fižol, ajvar, paradižnikovo mezgo, kisle kumarice in papriko, različne solate in kompote, pripravim pa tudi čaje,« je naštevala Anica in dodala, da pri tem preizkuša različne recepte. Z Martinom sta še v službi, tako da pri skrbi za kmetijo predvsem pomaga sin, sicer pa Anica pravi, da ima zlate otroke in zelo skrbnega moža.
svet24
svet24
