Na Rdečem križu Slovenije (RKS) je te dni vroče kot še nikoli. Dokončno je počilo med njihovo predsednico Natašo Pirc Musar in generalno sekretarko Renato Brunskole. Prva drugi očita nestrokovno delo, ki naj bi na delovanje RKS delovalo izjemno škodljivo. Zaradi tega je Pirc Musarjeva predlagala razrešitev Brunskoletove. Odločitev o tem bo sprejel zbor članov na zadnji dan meseca februarja. A zgodba v ozadju je veliko bolj sočna.
PREDSEDNICA UTIŠALA GENERALNO SEKRETARKO
Predsedovanje Nataše Pirc Musar mnogi opisujejo kot izjemno avtokratsko, kar naj bi bil tudi glavni razlog, da je počilo med njo in Brunskoletovo. In izjemno avtokratsko je bilo tudi obvestilo, ki ga je generalna sekretarka prejela od predsednice. Prepoved dajanja kakršnihkoli izjav, s tem pa tudi branjenje same sebe, je kakopak najlažji način, da utišaš svojega nasprotnika. Brunskoletova nam je tako poslala njeno osebno izjavo, saj glede na obtožbe in nedemokratično prepoved govorjenja v javnosti ne more biti tiho in zgolj poslušati očitkov, ki letijo na njeno delo. »Obveščam vas, da me je predsednica RKS Nataša Pirc Musar, preko PR, v zvezi z dajanjem izjav obvestila, da o postopkih, ki tečejo, nimam pooblastila govoriti. Zato ne želim komentirati, kako Rdeči križ Slovenije vodi Nataša Pirc Musar, saj ne želim omajati dobrega imena in ugleda Rdečega križa, največje in najstarejše humanitarne organizacije v Sloveniji, s katero sem povezana že od majhnega in aktivna na lokalnem nivoju zadnjih 25 let. Kar pa zadeva očitke meni glede finančnega poslovanja, poudarjam, da sem vedno delala dobro in pošteno. Tudi v času migrantske krize, ko pa smo na žalost morali kriti potne stroške prostovoljcev z zamudo, saj smo bili vezani na nakazilo sredstev države, ki je za to pristojna,« je zapisala Brunskoletova.
Pirc Musarjeva je za pravno svetovanje Rdečemu križu izstavila račun in neupravičeno zaračunala še davek.
NA DOPUST MED MIGRANTSKO KRIZO
In če je generalna sekretarka z RKS povezana že dolga leta in, kar znajo povedati tudi njeni znanci, razume in ve, kaj pomeni prostovoljstvo, je slednje, kot kaže, nekoliko manj znano Pirc Musarjevi. Medtem ko je Brunskoletova celo sama kot prostovoljka priskočila na pomoč v času migrantske krize, se je predsednica RKS ravno v času največjega vala migrantov odpravila na dopust. Domnevno naj bi šla v tople kraje, v eksotično Avstralijo, od koder se ni vrnila ves mesec. Svoj dopust je Pirc Musarjeva komentirala takole: »Moj letni dopust, torej partedenska odsotnost predsednice društva v utečeni organizaciji, ni in ne sme biti problem.« Iz te izjave lahko torej sklepamo, da Brunskoletova svojega dela vendarle ne opravlja tako zelo slabo, če si je predsednica po samo pol leta, odkar je bila imenovana na položaj, lahko privoščila večtedenski oddih.
Izjava Pirc Musarjeve o Debelem rtiču: »Sedanja statusna oblika je zastarela, saj se po 60 letih svojega delovanja MZL RKS Debeli rtič sooča z novimi izzivi, pri čemer je njegova trenutna organiziranost včasih ovira. Za uspešno in učinkovito odzivanje je prav, da čim prej dobi primernejšo statusno organizacijsko obliko.«
ZASLUŽKI PIRC MUSARJEVE
Predsednica RKS svojo funkcijo opravlja prostovoljno. A razumevanje prostovoljstva je pri Pirc Musarjevi precej nenavadno. Zbor članov jo je na položaj imenoval 29. junija lani in sam dober mesec za tem, v začetku avgusta, je Pirc Musarjeva že služila z Rdečim križem ter pri tem celo nepravilno zaračunala za svoje delo. Za pravno svetovanje je prek svojega zavoda Info House namreč zaračunala 500 evrov in zraven prištela še davek, čeprav zavod ni zavezanec za DDV, tako da je bil končni znesek na računu 778 evrov.
NEPREMIČNINSKI POSLI
Poleg avtokratskega vodenja Nataše Pirc Musar naj bi bilo jedro spora v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Preoblikovanje slednjega in razkosanje na več delov naj bi bila želja predsednice RKS, o čemer pa so na RKS zapisali: »O spremembah trenutne organiziranosti Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa Slovenije Debeli rtič so začeli organi RKS razpravljati že kar nekaj časa pred prihodom sedanje predsednice in generalne sekretarke. Glavni odbor je že obravnaval gradivo o preoblikovanju MZL RKS Debeli rtič. Na nobenem organu RKS ni bilo nikoli govora o tem, da bi mladinsko zdravilišče in letovišče na kakršenkoli način privatizirali. Celo več: vsi smo mnenja, da je mladinsko zdravilišče in letovišče biser Rdečega križa, ki si zasluži takšno spremembo organiziranosti, ki mu bo omogočila profitabilno delovanje in bo v kakršnikoli statusni obliki v stoodstotni lasti RKS.«
Žalostno je, da o RKS razpravljamo na ta način. Vse preveč očitno postaja, da je tako iz osebnih razlogov glavnih akterjev zgodbe. Zato je na mestu vprašanje, kdo in iz kakšnih razlogov v tem primeru bolj škodi tej najpomembnejši humanitarni organizaciji v državi.
