Višino minimalne plače v skladu z zakonom določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, pri čemer upoštevajo najmanj letno inflacijo preteklega leta. Zakon poleg tega določa tudi druge kriterije: gibanje plač, gospodarske razmere oz. gospodarska rast in gibanje zaposlenosti.
Znesek minimalne plače, ki je bila za leto 2015 določena v višini 790,73 evra bruto, se je doslej sicer vedno usklajeval le z rastjo cen življenjskih potrebščin. Te so se lani znižale za 0,4 odstotka, ministrstvo pa je predlagalo, da v višino minimalne plače letos ne bi posegali.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole ima glede tega sicer nekaj pomislekov. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, predlog ministrstva kaže na vnovično neupoštevanje že veljavne zakonodaje. "Kot da vlada prepričanje, da zakonodaje ni potrebno upoštevati, če nam ta ni po volji," je dejal. Doslej so bili v znesek minimalne plače vključeni vsi dodatki, tudi za neugoden delovni čas, težke pogoje dela, delovno dobo in za delovno uspešnost.
Nekateri dodatki posebej
Več sindikatov je lani sprožilo pobudo za spremembo definicije in za delo, opravljeno po letošnjem 1. januarju, se morajo dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve delavcu izplačati posebej.
Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bo delodajalce ukrep, ki je zrušil socialni sporazum, stal dodatnih 30 milijonov evrov.
Višina minimalne plače se med državami članicami EU močno razlikuje in se po podatkih za leto 2015 giblje med 184 evrov v Bolgariji do 1923 evrov v Luksemburgu. Slovenija, kjer minimalno plačo prejema okoli 38.000 zaposlenih, se uvršča na 15. mesto.