Slovenija

Protibegunska ofenziva

Žiga Kariž
16. 1. 2016, 06.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Zaplembe premoženja v Švici, tamponske cone v Avstriji, kontrola dokumentov na Švedskem, strožja kontrola na slovenski južni meji postajajo resničnost. Vrata Evrope se počasi, a zanesljivo zapirajo. Vprašanje je le, kje se bo ustavila neskončna kolona beguncev.

sta
4000 beguncev naj bi sprejel nastanitveni center v Kidričevem, 2500 center v bližini Kranja.

V Kidričevem je bilo včeraj izredno napeto. Informacija, da naj bi v tem kraju postavili nastanitveni center, v katerega bi lahko sprejeli 4000 beguncev, je močno razburila krajane. Da bi razblinil dvome, jih je obiskal državni sekretar Boštjan Šefic. Pojasnil je, da vlada še ni izbrala lokacije, a odziv protestnikov ni bil ravno prijazen. Državnega sekretarja so pospremili z vzkliki in žvižgi, po zraku je poletelo tudi nekaj stvari in Šefica so morali zavarovati sodelavci. Lokaciji za nastanitev migrantov naj bi bili dve: ena v bližini Kranja, kjer bi sprejeli 2500 ljudi, in druga v Kidričevem, kjer bi lahko nastanili do 4000 ljudi.

STA
Državni sekretar Šefic je naletel na sovražno nastrojene krajane Kidričevega.

Avstrija spremenila režim

Vprašanje, ki si ga zastavlja javnost, je, ali se tako vlada pripravlja na begunce, ki jih bodo začele vračati Nemčija, Avstrija in Švedska? Avstrija je namreč včeraj objavila, da bo od konca prihodnjega tedna prek svojega ozemlja pustila le še tistim beguncem, ki bodo hoteli zaprositi za azil v Nemčiji, ne pa tudi v drugih državah, kot je na primer Švedska. To je, kot je pojasnila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, odziv Avstrije na zaostritev režima na avstrijski meji z nemško deželo Bavarsko, potem ko je Nemčija začela zavračati vse tiste, ki ne mislijo zaprositi za azil v Nemčiji, ampak želijo pot nadaljevati naprej proti drugim zahodnoevropskim državam.

Avstrija bo ob tem uvedla tudi zgornjo mejo števila beguncev, ki jih namerava sprejeti. Ta številka za zdaj sicer še ni določena, je še povedala ministrica. Ko bo ta prag dosežen, bodo ostali morali čakati v t. i. »tranzitnih oz. tamponskih conah«. »Ne bomo jih več pustili v notranjost države. Zanje bomo skrbeli tam in nikjer drugje,« je napovedala avstrijska ministrica.

V Švici beguncem pobrali denar

Hrvaška tiskovna agencija HINA poroča, da so švicarske oblasti uvedle režim, po katerem vsem beguncem zasežejo premoženje nad 1000 frankov. Denar dobijo begunci nazaj, če Švico zapustijo v sedmih mesecih. V času bivanja in dela v Švici pa jim bodo za obdobje deset let trgali tudi deset odstotkov plače za kritje stroškov bivanja. 

Dogovor je, dogovora ni

Že v četrtek je odjeknila vest, da naj bi se strožja mejna kontrola izvajala že na meji med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi jo skupno nadzirali slovenski, avstrijski in nemški policisti. »Takega dogovora še ni. Ko bo, bomo videli, kaj bo, in tisto bomo potem tudi uresničevali,« je ob robu današnjega obiska v Kidričevem dejal Šefic in potrdil, da je tudi omenjena avstrijska napoved eno od razmišljanj.

Ob tem je spomnil, da je tudi predsednik vlade Miro Cerar v četrtek podal zelo jasno sporočilo nemški kanclerki, danes pa se je tudi sam že pogovarjal z nemško veleposlanico v Sloveniji, zato misli, da vsi »gledajo v isto smer in je do neke mere optimist, da v nekem doglednem času lahko dosežejo skupen dogovor in kriterije, na podlagi katerih bodo delali«.

Od kod denar?

Sporočilo, ki ga je naš premier nesel Angeli Merkel, je bilo, da je treba reševanje krize z naše meje prenesti v države, od koder begunci izvirajo, ter na morsko mejo in mejo med Makedonijo in Grčijo. Začetek tega reševanja naj bi se zgodil včeraj na zasedanju finančnih ministrov EU, a se politikom zopet ni uspelo uskladiti, od kod bodo vzeli tri milijarde evrov, ki so jih obljubili Turčiji za pomoč pri oskrbi beguncev. Največ težav imajo Italijani, ki nasprotujejo načrtu, da EU milijardo evrov priskrbi iz evropskega proračuna, dve milijardi pa prispevajo članice na podlagi njihovega BDP. Zahtevali naj bi, da unija vse tri milijarde črpa iz evropskega proračuna.

»Ne bomo jih več pustili v notranjost države. Zanje bomo skrbeli tam in nikjer drugje.« - avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner 

Nemški finančni minister Schäuble je po koncu zasedanja poudaril, da migracijski tok ni le težava Nemčije, in opozoril na možnost, da Nemčija uvede tak nadzor na mejah kot Švedska, ki zahteva preverjanje identitete potnikov na vseh sredstvih javnega prevoza. Ob tem je Schäuble znova poudaril potrebo po boljšem nadzoru zunanje meje in podpori sosednjih regij, za kar pa bo po njegovih besedah potrebnega zelo veliko dodatnega denarja.