Kot je Cerar povedal po srečanju, sta se z Merklovo strinjala, da se mora Evropa še naprej truditi za skupno rešitev tega vprašanja, da je treba to vprašanje reševati v državah izvora, se pravi v Siriji, Libiji in drugod, in da je treba bolje zavarovati zunanje meje EU.
Cerar je Merklovo seznanil s predlogom, ki ga bo v prihodnjih dneh posredoval tudi drugim kolegom iz evropskih držav, in sicer kako učinkovito pristopiti k rešitvi migracijske krize na balkanski in srednjeevropski poti. Če tega problema ne bomo rešili v prihodnjih tednih ali mesecih, se nam obeta zelo huda kriza, ki lahko pomeni novo postavljanje zidov med evropskimi državami in posledično tudi razkroj EU, je opozoril. Cerar je predlagal okrepitev obalne straže in delovanja evropske agencije za zunanje meje Frontex za pomoč Grčiji. »Grčija je v zelo težki situaciji. Mislim, da si zasluži večjo pomoč,« je dejal. Kljub njenim naporom bi morale vse evropske države tja poslati svoje policijske in druge enote za zavarovanje zunanje meje Unije, je predlagal.
Cerar je Merklovi predlagal rešitev begunske krize daleč od naših meja.
Drugi del njegovega predloga predvideva zaustavljanje nezakonitih migracij na makedonsko-grški meji. Zato bi po Cerarjevih besedah morale evropske države tudi v Makedonijo napotiti pomoč, če jo bo ta država sprejela. Kot je pojasnil, bi bila to druga linija varovanja evropske meje pred nezakonitimi migracijami, tistim, ki potrebujejo zaščito, pa bi bil še naprej omogočen vstop.
»Če bi ta predlog uresničili, bi lahko zelo hitro in učinkovito balkansko pot v tolikšni meri onemogočili, da bi se stvar normalizirala,« je prepričan. V tem primeru bi po njegovih besedah lahko odstranili tudi ograjo na slovensko-hrvaški meji.
A kot poročajo avstrijski in nemški mediji, naj bi pogovor tekel tudi o varovanju slovenske južne meje. Neuradno naj bi se že v kratkem začel uresničevati dogovor, da bodo našo mejo pomagali varovati tudi avstrijski in nemški policisti, uvedena pa naj bi bila veliko strožja kontrola dokumentov, zavračali naj bi vse, ki ne prihajajo z vojnih območij, torej iz Sirije in Maroka.
»Če tega problema ne bomo rešili v prihodnjih tednih ali mesecih, se nam obeta zelo huda kriza.«
Avstrijska vlada naj bi po informacijah časnika Kronen Zeitung že danes zagnala nov sistem mejnega nadzora na meji s Slovenijo, v Špilju, s katerim bodo veliko strožje preverjali migrante. V kratkem pa naj bi slovenski, nemški in avstrijski mejni policisti začeli izvajati poostrene kontrole na meji s Hrvaško. Vse tri vlade naj bi o tem skupnem projektu že sklenile načelni dogovor. Cerar je včeraj sicer zanikal, da bi se z Merklovo pogovarjala o tem, ministrstvo za notranje zadeve pa je poslalo obvestilo, da dogovor še ni dokončno sklenjen.
Toda tisto, kar trenutno domačo javnost najbolj skrbi, je, da bo Slovenija postala država, kamor bodo Nemčija in druge EU-države vrnile na sto tisoče beguncev. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali se bo dejstvo, da je večina migrantov v zadnjih mesecih prvič evidentirana v Sloveniji, obrnilo proti nam, ko se bo ugotavljalo, kje so migranti prvič vstopili v EU. Da vrnjeni migranti ne bodo končali pri nas, nam noče obljubiti nihče. Edino zagotovilo, ki ga je Cerar dobil od Merklove, je, da bo Nemčija begunce še naprej sprejemala.
