Slovenija

Da Slovenija ne bi postala žep, kjer bi ostali migranti

STA
13. 1. 2016, 16.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic pravi, da je bojazen, da bi ostale države v Slovenijo vračale migrante, odveč. Ob omejevanju sprejema migrantov v Avstrijo in Nemčijo bo tudi Slovenija zmanjševala migrantski tok. Če bi na severu sprejeli drastične ukrepe, bomo morali tudi v Sloveniji ustrezno ukrepati, je dejal.

STA

Šefic je poudaril, da so njihove aktivnosti usmerjene v to, da Slovenija ne bi "postala nek žep", kjer bi ostali migranti, ki bi jih zavračali na severu, iz juga pa bi bil migrantski tok še vedno močen. Dejal je, da Slovenija od Avstrije ni dobila nobenih zahtev, ki bi ločevale migrante na skupine - bodisi na ekonomske migrante, na tiste, ki izpolnjujejo merila za mednarodno zaščito itd.

"Avstrija sprejema vse migrante. Res pa je, da postavlja zahtevo, da so vsi identificirani in da so znane države njihovega izvora," je dejal. Občasno je v preteklih tednih prihajalo do zavrnitve posameznih migrantova, saj so na avstrijski strani podali drugačne podatke kot v Sloveniji. A v zadnjih dveh ali treh dneh takšnih primerov po njegovih navedbah ni bilo.

"Slovenija postopek registracije na meji izvaja izjemno natančno. Temeljito preverjamo vse okoliščine, vse podatke. Preverjamo po vseh evidencah in stvari so urejene," je zagotovil. "Konec dneva je saldo migrantov, ki vstopijo v Slovenijo in ki iz nje izstopijo, praktično nič," je dodal Šefic.

Avstrija je uvedla tudi nekatere druge omejitve, kot je število migrantov na posameznem na vlaku, število avtobusov v konvoju in določene ure, ko lahko migrante sprejemajo. Tega se Slovenija po Šefičevih besedah drži, o omejitvah so seznanili tudi Hrvaško, s katero se skušajo uskladiti.

Tako se ministrstvo za notranje zadeve in policija zavzemata za skupno reševanje vseh odprtih vprašanj glede migrantske problematike. V okviru tega danes tudi poteka sestanek generalnih direktorjev avstrijske in slovenske policije, a tudi tokrat se Hrvaška sestanka ni udeležila, je opozoril. Upa pa, da bodo v kratkem lahko izvedli sestanek tudi s predstavniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve, čeprav hrvaška stran zaenkrat še ni odgovorila na pobudo ministrice Vesne Györkös Žnidar.

Dotaknil se je odstranjevanja žičnate ograje na meji ob Kolpi. Ker je v zadnjih dneh reka narasla, bodo nekaj teh ovir umaknili in postavili panele. A zagotavlja, da nobena "od tehničnih ovir ni bila zrušena in ni šla v reko". Tehnične ovire so po njegovih navedbah postavljene na 155 kilometrih slovensko-hrvaške meje, in sicer na približno 44 različnih odsekih meje.