Štefanec je danes na novinarski konferenci povedal, da je KPK septembra lani izdala zaključne ugotovitve v primeru Tajna diplomacija. Senat KPK je takrat odločil, da zaključnega dokumenta ne bo javno objavil. Je pa Balažic po besedah Štefaneca zaprosil za odločbo o tej zadevi in jo tudi prejel. Ob tem je Štefanec pojasnil, da so na podlagi zakona o varovanju osebnih podatkov določene dele odločbe, ki se nanašajo na nekatere osebne podatke, kot so recimo imena, prikrili.
Balažic je danes medijem posredoval dokument, ki poleg ugotovitev KPK vsebuje tudi njegove zaključke. Balažic v njem trdi, da ugotovitve KPK potrjujejo njegove navedbe, da sta Erjavec in Bratuškova kršila pravico javnosti do obveščenosti, prikrivala dejstva in zavajala javnost, Erjavec pa tudi DZ.
Štefanec je potrdil, da so v KPK videli Balažičev dokument in da dejansko vsebuje določene dele odločbe. A je šef KPK poudaril, da Balažičev dokument vsebuje iztrgane stavke oz. odstavke iz odločbe. Štefanec dokumenta ni želel komentirati, saj da ga ne pozna v podrobnosti.
"Bil bi nekorekten, če bi na prvo roko primerjal ugotovitve iz Balažičevega dokumenta in našo odločbo. Ne upam si," je povedal Štefanec. "Dokument vsebuje tudi številne zaključke, ki jih je naredil Balažic sam," je pripomnil šef KPK.
Je pa potrdil, da KPK v tej zadevi ni zaznala znakov morebitne korupcije. "KPK se ne ukvarja z zadevami, kot je recimo, ali sta Erjavec in Bratušek določene stvari vedela in veleposlaniku dajala neka navodila. KPK se ukvarja z dejanskim stanjem, ki lahko pomeni kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Mi v ravnanju Bratuškove, Erjavca, konec koncev pa tudi v ravnanju Balažica nismo zaznali kršitev," je poudaril Štefanec.
"V to, ali posamezne stvari pomenijo kršitev drugega predpisa, pa se mi nismo spuščali, ker to ni naša pristojnost," je dodal vodja KPK.
Balažic je bil leta 2014 odpoklican z mesta veleposlanika v Avstraliji in je ostal brez zaposlitve na zunanjem ministrstvu, potem ko je povzročil veliko razburjenje zaradi stikov z obsojenim pedofilom Nicholasom Omanom. Balažic sicer trdi, da se je z Omanom sestajal po nalogu slovenskega političnega vrha.
Balažic trdi, da je bil Oman pripravljen Sloveniji podariti zemljišče v srbski entiteti BiH Republiki srbski, kjer naj bi bila nafta. V zameno je želel dobiti slovenski potni list zase, za hčerko in sina ter možnost občasnega prebivanja v Sloveniji.
