Vzrok za ponovno oživitev spornega plinskega projekta je v negativnem razvoju dogodkov na Kitajskem, kjer je želel ruski državni koncern Gazprom zgraditi 800 kilometrov dolg plinovod z zmogljivostjo 38 milijard kubičnih metrov plina letno. A zaradi slabih gospodarskih razmer na Kitajskem je ta projekt začasno zaustavljen.
"Poleg tega tudi napeti odnosi med Rusijo in Turčijo ne dopuščajo gradnje plinovoda Turški tok, ki je bil mišljen kot nadomestek Južnemu toku," danes piše bolgarski časnik Trud, ki se sklicuje na vire blizu ruski vladi.
O novem zagonu plinovoda Južni tok bodo razpravljali še pred koncem januarja. Takrat se bo v Sofiji prvič po petih letih spet sestala rusko-bolgarska vladna komisija.
Bolgarski premier Borisov je v začetku leta v več intervjujih poudaril, da Južni tok ni dokončno pospravljen v predale. "Projekt ni uradno zaključen," je dejal za zasebno televizijo bTV. V intervjuju za dnevnik Trud pa je konservativni premier, ki je sicer precej kritičen do Moskve, izjavil, da je Južni tok prednosten projekt za bolgarsko vlado in bi ga že zdavnaj začeli graditi, če ne bi v začetku leta 2013 njegove prve vlade prisilil k odstopu.
Težave z Južnim tokom so se začele konec maja 2014, ko je Evropska komisija takratno vlado v Sofiji prisilila, da projekt zamrzne, dokler Rusija ne bo pristala, da k projektu pristopijo drugi ponudniki in s tem omogočila konkurenco v trgovanju z zemeljskim plinom.
Ruski predsednik Vladimir Putin je nato 1. decembra 2014 ob obisku v Ankari napovedal zaključek projekta. V Moskvi so nepričakovani odstop pojasnili z zavlačevanjem in blokadami, ki naj bi jih izvajali Bolgarija in EU.
Plinovod Južni tok naj bi vodil iz Rusije pod Črnim morjem v Bolgarijo in od tod prek več evropskih držav, tudi prek Slovenije. Vrednost projekta je ocenjena na 15,5 milijarde evrov, Evropi pa naj bi zagotovil 67 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina letno.
